V Sloveniji letno zavržemo 17.000 ton odpadnega tekstila. Na ekološki način se ga predela samo 15 %. Preostanek odpadnih oblačil konča v sežigalnici ali celo na odlagališčih, kar je za okolje velika obremenitev. 

Tekstil je namreč zaradi svoje sestave slabo razgradljiv, največji problem sodobnega tekstila je sestava iz plastike, pri njegovi razgradnji pa nastaja tudi metan, ki je kar 21-krat močnejši povzročitelj globalnega segrevanja kot ogljikov dioksid. Količina oblačil, ki jih kupujemo Evropejci, se je v zadnjih desetletjih povečala za 40 %. Razloge za to lahko najdemo v nižjih cenah in v hitrejšem dostopu do zadnjih modnih trendov.  Evropejci tako vsako leto kupimo 26 kilogramov in zavržemo 11 kilogramov tekstila. Od tega se večina oblačil (87 %) zažge ali pa konča na odlagališčih, so na okrogli mizi, ki je potekala v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov izpostavili na Zbornici komunalnega gospodarstva.  

Če bi podaljšali življenjsko dobo našim oblačilom za samo tri mesece, bi svoj ogljični, vodni in odpadkovni odtis zmanjšali za 5 do 10 odstotkov. V Sloveniji v primerjavi z nakupom novih oblačil kupimo  samo 0,62 % rabljenih oblačil, le 0,12 % pa si jih izposodimo ali izmenjamo, svetujejo Ekologi brez meja. 

Za proizvodnjo tekstila potrebne ogromne količine vode in kemikalij 

"Tekstil predstavlja od 2 % do 10 % okoljskega vpliva potrošnje v EU. Vpliv se najbolj čuti v državah tretjega sveta, kjer je proizvedenih večina oblačil. Za proizvodnjo surovin, njihovo predenje v vlakna, tkanje tkanin in barvanje so potrebne ogromne količine vode in kemikalij, vključno s pesticidi za gojenje surovin, kot je bombaž. Potrošniška raba ima velik okoljski odtis tudi zaradi vode, energije in kemikalij, ki se uporabljajo pri pranju, sušenju in likanju, ter mikroplastike, ki se izloča v okolje," so na okrogli mizi poudarili na Zbornici komunalnega gospodarstva. 

Kot smo že poročali, se v proizvodnji tekstila uporablja cca 1900 kemikalij, od tega jih je 165 nevarnih po standardih regulativ EU.  Ocenjuje se, da se s pranjem letno v okolje na globalni ravni izloči pol milijona ton mikrovlaken, zato so sintetična oblačila eden največjih virov mikroplastike v morjih. Prvo mesto na lestvici največjih onesnaževalcev si deli z obrabo gum na cestah in letaliških stezah, poudarjajo Ekologi brez meja. 

Kako pogosto po rabljenih oblačilih posegamo Slovenci?

V Sloveniji predstavlja nakup rabljenih oblačil zgolj 0,62 % vseh oblačil in samo 0,12 % jih prihaja iz izmenjav. Da bi bil naš negativni vpliv čim manjši, je pomembno, da smo potrošniki pozorni predvsem na zgoraj omenjene korake, torej da se vedno vprašamo, ali oblačilo potrebujemo, in če ga, da najprej poiščemo okolju prijaznejše alternative klasičnemu nakupu, je za naš portal že pojasnila mag. Živa Kavka Gobbo, predsednica okoljske organizacije Focus ter vodja programa Globalna odgovornost in potrošnja.

Ponudba področja ponovne rabe se v Sloveniji širi in postaja vse popularnejša, ocenjuje Kavka Gobbova: "Pričakujemo pa tudi sistemsko podporo in spodbude za sektor, saj je to sektor, ki ustvarja zelena delovna mesta v lokalnem okolju ter poskrbi za manj odpadkov na smetiščih in kroženje predmetov. Pogosto gre za popravila in nadgradnjo ali pa prodajo rabljenih izdelkov, ki so še primerni za uporabo. Zato si v okviru projekta Obleka naredi človeka več organizacij prizadeva za vzpostavitev mehanizmov, kot so olajšave ali nižje davčne stopnje za izdelke ponovne rabe, kar bi omogočilo večji razmah sektorja ter olajšalo izbiro in dostopnost tudi za potrošnika. Dejstvo pa je, da je centrov, kjer lahko dobimo izdelke iz druge roke, veliko po vsej Sloveniji, prav tako spletnih skupnosti, tako da lahko namesto v 'klasično' trgovino zavijemo v enega takih centrov in namesto klikanja na kričeče napise 'Popust' ali 'Črni petek' kliknemo na eno izmed spletnih skupnosti ali trgovin, ki nudijo izdelke ponovne rabe in izdelke s certifikati. Ti nam zagotavljajo manjši vpliv na okolje in manj kršenja človekovih pravic." 

"Majica za pet evrov brez izjeme pomeni otroško delo, kršenje človekovih pravic in grozen vpliv na okolje. Za izdelavo ene majice se nenazadnje porabi 2700 litrov vode. Če se oblačil hitreje naveličamo, obstaja veliko izmenjevalnic, v okviru katerih si lahko oblačila zamenjamo in si privoščimo takšno novo kolekcijo," svetuje.  Zato je pomembno razmisliti, kaj zares potrebujemo, in pred nakupom z oznako preveriti, ali lahko tak izdelek dobimo z izmenjavo, iz druge roke, predelan. Če pa ima izdelek oz. oblačilo ekološki certifikat, mora ustrezati določenim okoljskim kriterijem, kar se tudi preverja, pojasnjuje Kavka Gobbova. 

Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov: Tekstilni odpadki so iz mode

Kot so izpostavili na okrogli mizi pred Evropskim tednom zmanjševanja odpadkov, se manj kot polovica rabljenih oblačil potem, ko jih ne potrebujemo več, zbere za ponovno uporabo ali recikliranje, le 1 % pa se jih reciklira v nova oblačila, saj se tehnologije, ki bi omogočile recikliranje oblačil v primarna vlakna, šele razvijajo. Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov se bo zato posvetil prav tej temi.

Na področju recikliranja odpadnega in dotrajanega tekstila ter oblačil v Sloveniji že potekajo številni projekti, narašča pa tudi število trgovin z rabljenimi oblačili in hišnim tekstilom. Na Zbornici pa poudarjajo, da kljub številnim aktivnostim na tem področju količine zavrženega tekstila naraščajo, prav tako pa tekstil še vedno pogosto pristane med mešanimi komunalnimi odpadki. 

Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, je kot korak v pravo smer izpostavil direktivo Evropske unije, ki določa, da bodo morale države članice s 1. januarjem 2025 izvajati ločeno zbiranje tekstila iz gospodinjstev. Kot je poudarila Nataša Peršuh s Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, velik del problematike tekstilnih odpadkov predstavljajo odpadna oblačila. Po njenem mnenju smo v sodobni modni industriji priča mnogim inspirativnim in pogumnim rešitvam tega izziva, za doseg širše javnosti in množično sprejetje bolj trajnostnih rešitev v modi pa je potrebno vključiti čim širši spekter trajnostnega oblikovanja, kjer so estetika, kreativnost, inovativnost in oblikovalska kvaliteta zelo pomembni faktorji. Univerzalna rešitev na vsa trajnostna vprašanja v modni industriji ne obstaja, tudi ne moremo pričakovati, da bo ena ideja, eno dejanje, premaknilo cel sistem. Pomembno pa je, da se premiki v pozitivno smer dogajajo, je zaključila.