V raziskavi, ki so  jo izvedli v organizaciji Kraljeva družba umetnosti (RSA), so preučili 10.000 artiklov na razprodaji na najbolj obiskanih spletnih trgovinah v Združenem kraljestvu. Kot poroča BBC, ugotovitve niso spodbudne. 

Odkrili so, da je skoraj polovica oblačil, ki kupce na spletu vabijo z velikimi popusti, narejenih iz povsem nove plastike. Največ oblačil v ponudbi – v povprečju skoraj 50 odstotkov – je bilo narejenih iz poliestra, akrila, najlona in elastana. V 'rekorderki', eni izmed spletnih trgovin, so našteli, da je bilo v ponudni kar 60 odstotkov vseh izdelkov narejenih iz povsem nove plastike. Odkrili so, da je bila v povprečju le pri treh odstotkih oblačil, ki so vsebovala plastiko, ta plastika reciklirana. V eni izmed spletnih trgovin je bil delež sicer malenkost večji – v njej je bilo iz reciklirane plastike izdelanih šest odstotkov oblačil. 

Spletne trgovine so v odgovoru na rezultate poudarile, da je embalaža, v kateri oblačila zapustijo njihove centre, izključno iz recikliranih materialov, a da se strinjajo, da še vedno obstaja prostor za izboljšave. Ena izmed spletnih trgovin je v odzivu zapisala, da si bo prizadevala, da bi do konca leta 2021 prodajali vsaj 10 odstotkov izdelkov iz reciklirane plastike in 25 odstotkov do leta 2022. 

Raziskavo so izvedli med 11. in 29. majem 2021. Kot poudarjajo strokovnjaki, izdelava nove plastike zahteva veliko energije in povzroča okoljsko škodo, kot vemo, pa je zelo težko razgradljiva. V naši kulturi 'metanja stran' to pomeni, da takšna izbira oblačil močno obremenjuje okolje. 

"Ogromna količina oblačil, ki jih prodajajo te spletne strani, je šokantna – mnogi od teh izdelkov, ki se prodajajo po najnižjih cenah, so iz povsem netrajnostnih, nekakovostnih materialov. Narava hitrih modnih trendov pomeni, da niso zasnovani za to, da bi oblačila dolgo domovala v naših omarah, " je povedala soavtorica poročila Josie Warden. Potrošniki danes v povprečju kupijo 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Na svetu vsako leto proizvedemo približno 150 milijard kosov oblačil in z njimi ustvarimo 93 milijonov ton odpadkov. 

Bombaž ali reciklirani plastični material? 

Za pridelavo kilograma bombaža potrebujemo 20.000 litrov vode, kar predstavlja težo ene majice in kavbojk. Ena majica 'popije' 2700 litrov vode samo v času svojega nastanka. Veliko pa se je porabi (poleg energije) tudi za njeno vzdrževanje. Pri pridelavi se uporabljajo zdravju škodljivi pesticidi in umetna gnojila. Ta vplivajo na kakovost tal in vode v širši okolici, imajo pa tudi dokazano škodljive posledice na zdravje ljudi – tako delavcev na plantažah kot tudi okoliških prebivalcev. Kakovost tal upada, zato se plantaže selijo na nova območja, za sabo pa puščajo opustošenje, opozarjajo Ekologi brez meja. 

Na svetu se bombaž goji na 35 milijonih hektarjev, kar je ekvivalentno velikosti 20 Slovenij: "Bombaž potrebuje za svojo rast toploto in vodo. V državah, kjer so idealne temperature za rast, je običajno manj dežja, zato polja namakajo z vodo iz bližnjih rek in jezer. Usoda, podobna tisti, ki jo je doživelo Aralsko jezero, se obeta tudi drugje, če se ne bo kmalu kaj spremenilo. Izginotje jezera pomeni tudi zdesetkano populacijo živali in izsušeno jezersko dno, polno kemičnih usedlin, ki jih zdaj veter skupaj s strupi raznaša daleč naokoli."

Vse več pridelovalcev se odloča za ekološko pridelavo bombaža, kar seveda ne pomeni, da ne uporabljajo nobenih gnojil in pesticidov, so pa ti manj okolju škodljivi kot običajni in jih porabijo manj.  Pri pridelavi je treba upoštevati gojenje na področjih, kjer je dovolj dežja, tam, kjer je namakanje potrebno, pa mora biti prilagojeno tako, da je čim bolj učinkovito (kapljično namakanje).  

Tekstil iz umetnih vlaken je  za okolje v določeni meri manj škodljiv kot naravna vlakna, denimo bombaž, svila ali volna. Izdelava poliestrskega vlakna ima denimo manjši vpliv na okolje, ker se pri izdelavi porabi manj vode, pri vzdrževanju in negi pa se porabi manj energije. Vlakna je možno narediti tudi iz reciklirane plastike. Vlakna, narejena iz recikliranega poliestra, postajajo vse pomembnejša in njihov delež se počasi, a zanesljivo povečuje, pojasnjujejo v društvu Ekologi brez meja.  

Kot poudarjajo, pa je največji problem teh tkanin mikroplastika, ki jo uživajo morske živali, na različne načine pa prehaja tudi v naša telesa: "Mikroplastika je problematična predvsem zaradi primesi, ki jih plastiki dodajajo, da je ali prožnejša ali trša in obstojnejša. Nekatere primesi so bile prepoznane kot hormonski motilci. En poln pralni stroj poliestrskih tkanin v ciklu pranja izloči 700.000 mikrovlaken."