Akcijski program poleg strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Sloveniji upošteva tudi ukrepe strategije razvoja prometa v Sloveniji do leta 2030.

Spodbujanje rabe ekoloških vozil

Pri pripravi akcijskega programa so upoštevali tudi ukrepe iz resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Sloveniji, ki med drugim zahtevajo spodbujanje rabe ekoloških vozil in izgradnjo omrežja za polnilne postaje.

"Akcijski program je zaradi izredno intenzivnih razvojnih sprememb na področju vozil na alternativna goriva in razvoja tehnologij pripravljen za triletno obdobje, za izvajanje ukrepov akcijskega programa pa je predvideno, da se za vsako leto pripravita pregled izvedenih ukrepov in njihova posodobitev za naslednje dveletno obdobje, ki bo upoštevala spremembe na trgu in spremenjene pogoje," je pojasnila vlada.

Slovenija sicer po navedbah vlade že izpolnjuje zaveze direktive na področju kopenskega prometa na vseevropskem omrežju TEN-T. "Zagotovljeno ima ustrezno polnilno infrastrukturo za električna vozila (glede na število registriranih vozil) in vozila na utekočinjen naftni plin," so dodali.

Do leta 2020 celovita mreža polnilne infrastrukture za vsa alternativna goriva

Kot so poudarili, bo "z izvedbo ukrepov za spodbujanje postavitve polnilnic za stisnjen zemeljski plin v regionalnih središčih do leta 2020 postavljena celovita mreža polnilne infrastrukture za vsa že aktualna alternativna goriva". Sedanja polnilna infrastruktura sicer že omogoča hitro povečevanje števila vozil na alternativna goriva.

Slovenija se je v strategiji na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju odločila, da razvija tudi polnilno infrastrukturo za biometan, biogoriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik.

Evropska direktiva je članicam EU naložila, da do 18. novembra 2016 sprejmejo nacionalni okvir politike za razvoj trga v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju in za vzpostavitev ustrezne infrastrukture. Po tej direktivi se za alternativna goriva štejejo električna energija, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin in biometan, biogoriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik.