Visoke temperature bodo najprej prizadele školjke, ki filtrirajo morsko vodo, zato je njihov metabolizem močno odvisen od temperature, potem sledijo spužve in korale. Ribe na spremembe temperature niso tako občutljive, posledice segrevanja temperature morja za 24sata.hr pojasnjuje oceanografinja Jelena Kurtović Mrčelić.  Zakaj je letos morje tako toplo? Kot je za Index. hr  pojasnil morski biolog Petar Kružić, so tako visoke temperature morja, kot smo jim bili priča to poletje, posledica nedavnega vročinskega vala, saj, kot je pojasnil, temperatura morja narašča s temperaturo zraka, čeprav na temperaturo morja vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so tokovi, vetrovi in padavine. Temperatura morja lani v tem času ni bila tako visoka, ker je bila nižja tudi temperatura zraka. Takšni ekstremi so se, kot poudarja Kružić, sicer v preteklosti že dogajali, a so v zadnjih dvajsetih letih vedno pogostejši.

Kot piše Index.hr, se od leta 2016 na Hrvaškem zaradi vedno višjih temperatur soočajo z doslej neobičajnimi ribami in meduzami. Kot piše medij, znanstveniki poudarjajo, da to, kar mi občutimo kot manjšo spremembo, za morske ekosisteme v resnici pomeni zelo veliko spremembo. 

Profesor Davor Lučić je za Dnevnik.hr komentiral visoke temperature morja: "Takšen trend ni  obetaven. Temperatura je namreč eden izmed poglavitnih regulatorjev vseh biokemijskih procesov v živih organizmih, tudi za življenje v morju. Če se bo stanje še nadaljevalo in če se bodo segrevali še globlji sloji morja, to lahko povzroči številne posledice za morske organizme, še posebej za organizme, ki živijo na morskem dnu. Ti so namreč izredno občutljivi, če se na njihovem habitatu poveča temperatura, to zanje najverjetneje pomeni smrt," je posvaril.  

Kot je za Index.hr komentirala Natalija Dunić s hrvaškega inštituta za ocenografijo in ribištvo, so se temperature letos že na začetku julija v površinskih vodah Jadrana povzpele nad 25 stopinj Celzija in do 23 oziroma 24 stopinj na odprtem morju. To so bile precej visoke temperature za to obdobje. Hitro segrevanje vode pa je povzročilo še povečano cvetenje morja, kar je vidno tudi s prostim očesom, še posebej pa je to nevšečnosti povzročilo ribičem, saj so bile njihove mreže polne sluzi, je ponazorila posledice rekordnih temperatur morja. 

Daljše cvetenje meduz 

 Vse pogosteje v morju, tudi pri nas, opazimo in občutimo meduze. Kot svarijo strokovnjaki, vedno višje temperature morja in znižanje ravni kisika v morju povzročajo vse pogostejše in daljše cvetenje meduz. Vedno več meduz pa ogroža populacije rib ter povzroča škodo ribištvu in turizmu. Ker so nekatere strupene, lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje ljudi.

Brez dvoma so nenavadna bitja, sestavljena iz skoraj 96 odstotkov vode, brez možganov, kosti in krvi. Prisotne so v vseh svetovnih oceanih in predstavljajo pomemben del uravnoteženega morskega ekosistema. A ko se ta začne rušiti, lahko meduze postanejo problem. Kot ugotavljajo v Svetovnem skladu za naravo (WWF), se ta scenarij zaradi segrevanja vode v Sredozemskem morju odvija že od leta 2003. Cvetenje meduz, dogodek, ko se njihove populacije intenzivno in prekomerno razmnožujejo, se je nekoč zgodil na nekaj let,  zdaj pa se "invazija" meduz v Sredozemskem morju dogaja letno, cvetenje pa traja dalj časa, kot je običajno trajalo nekoč.

 Zakaj je meduz vedno več in kaj pripelje do invazij? 

Kot pojasnjujejo pri WWF, k temu prispevajo številni dejavniki, a daleč najpomembnejše so podnebne spremembe. Višje temperature morja namreč podaljšujejo cvetenje meduz in večajo možnosti za razmnoževanje nekaterih vrst. Toplejše sredozemsko morje je tudi prijaznejše do invazivnih vrst meduz, ki sem "zatavajo" iz tropskih morij.  Hkrati prekomerna uporaba gnojil na kopnem povzroča tudi cvetenje alg, ki lahko ustvarijo "mrtve cone" z nizko vsebnostjo kisika, kjer ribe ne morejo preživeti, meduze pa se zlahka prilagodijo takšnim razmeram in nato uspevajo brez naravnih plenilcev. Ker se meduze prehranjujejo z isto hrano kot številne ribe, več meduz v ekosistemu pomeni manj hrane za ribe, kar se odrazi v manjšem številu rib, ki jim uspe doseči odraslost. 

Leta pretiranega ribolova so uničila številne ribje populacije, ki so včasih z meduzami tekmovale za hrano, vključno z morskimi psi, tuni in drugimi večjimi ribami, ki so tudi njihovi naravni plenilci. Ker lovijo ikre rib in z njimi tudi tekmujejo, meduze počasi postajajo novi "superplenilci" v Sredozemlju, opozarjajo v Svetovnem skladu za naravo. Ekosistem, v katerem prevladujejo meduze, je v prihodnosti tako resnična možnost in invazija meduz  v naših morjih postaja vse realnejši scenarij, svarijo.  

Jadransko morje dosegle nekatere vrste, ki povzročajo težave

Kot smo že pisali, so (tudi) zaradi posledic podnebnih sprememb Jadransko morje že dosegle nekatere vrste, ki ponekod povzročajo velike težave. Najbolj zloglasna vrsta, ki povzroča velike težave in zdaj prihaja v Sredozemlje, je riba plamenka. Prišla je prek Sueškega prekopa, je strupena in povzroča škodo. Plamenke bi lahko povzročile precejšnjo škodo zato, ker se hranijo z domorodnimi organizmi na dnu, so torej kompetitorji domačim plenilcem. Plamenke v slovenskem morju sicer še ni, vendar so jo v teh dneh že našli v južnem Jadranu, je za naš portal pojasnil dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje Piran NIB. 

In če je plamenka primer tujerodne vrste, ki se je v Jadranu šele pojavila, je bila v našem morju leta 2012 že ujeta navadna napihovalka, ki je prav tako strupena. A navadna napihovalka ni tujerodna vrsta, ampak je njena prisotnost v našem morju povezana s procesom tropikalizacije. Gre za pojav, ko se vrsta razširja iz južnih predelov proti severu zaradi globalnega segrevanja morja. Dejavnik, ki to povzroča, je naraščajoča temperatura morja. To je torej neposredna posledica podnebnih sprememb, izpostavlja dr. Lipej.  

Že 200 let, preden so zgradili Sueški prekop (1865–1869), so to vrsto ribe ilustrirali v bližini Nila, čeprav takrat kanala še ni bilo, zato je ne moremo označiti za tujerodno vrsto, ampak vrsto, ki se iz južnih predelov razširja v smeri proti severu zaradi višjih temperatur, ponazori dr. Lipej. 

Proti severu se širi še ena, zelo nevarna vrsta napihovalke, ki pa je v Sredozemlje prišla prek Sueškega prekopa, sedaj pa je že več let navzoča v Jadranu. Njen strup je, če tako ribo uživamo, zelo nevaren človeku, svari sogovornik: "Ampak tako kot v gozdu ne uživate gob, ki jih ne poznate, tako tudi velja, da nikar ne uživajte morskih rib, ki jih ne poznate."

 In kako hitro bi lahko tudi plamenka, ki se je pojavila na Hrvaškem, dosegla tudi slovensko morje? 

Kot je ponazoril dr. Lipej, so navadno napihovalko denimo v južnem Jadranu zabeležili leta 1992, v slovenskem morju pa šele novembra 2012, torej dvajset let kasneje. In to je bil doslej tudi edini primer pri nas. Obstaja pravilo, da je od vseh tujerodnih vrst, ki se v nekem okolju pojavijo, le deset odstotkov invazivnih. Ločimo običajne tujerodne vrste, ki pridejo v novo okolje in poskusijo najti svojo nišo, in veliki večini, več kot 99 odstotkom, to ne uspe, saj tekmujejo z domačimi vrstami, ki so zelo dobro prilagojene na to okolje, je pojasnil dr. Lipej.

Nekaj primerkov plamenke v južnem Jadranu tako še ne pomeni, da se bo ta obdržala. Ko pride tujerodni organizem v naše okolje, namreč večinoma pride enkrat in nikoli več, izginilo je že veliko vrst, ki so jih zabeležili le enkrat. 

Jadran je sicer glede vnosa tujerodnih organizmov manj ogrožen kot ostali deli Sredozemlja, čeprav je ravno v njem beneško pristanišče, ki je najbolj vroča točka bioinvazije v Sredozemskem morju zaradi vnosa tujerodnih vrst s pomorskim prometom. Poleg pomorskega prometa je pomemben dejavnik vnosa tujerodnih organizmov tudi Sueški prekop.

Tujerodni organizmi pridejo iz Rdečega morja v Sredozemlje, kjer jih poleg prekopa samega pričaka prva večja ovira, reka Nil, ki organizmom preprečuje potovanje proti zahodu, zato se širijo v smeri zahoda ob Izraelu, mimo Libanona, Sirije in Turčije, dokler ne dosežejo Rodoške bariere, kjer pa je temperaturni preskok kar velik, zato tam obtiči veliko število tujerodnih vrst. Druga ovira je podvodni plato med Tunizijo in Sicilijo. Vzhodni Mediteran je za te organizme veliko bolj privlačen, saj je bolj podoben rdečemorskim razmeram, medtem ko je zahodni Mediteran precej hladnejši in zato posledično manj privlačen, je pojasnil dr. Lipej.