''Kiti in delfini so lahko včasih izjemno odporni na človeške pritiske. Ker pa se stanje večine populacij slabša in ne izboljšuje, je jasno, da z našim delovanjem nanje preveč pritiskamo. In ne gre samo za kite in delfine. Vse te grožnje negativno vplivajo tudi na njihov celotni ekosistem, od katerega smo odvisni tudi ljudje,'' je povedal Tilen Genov, predsednik slovenskega društva za morske sesalce Morigenos in član IUCN Skupine strokovnjakov za kite.

Kot so pojasnili v slovenskem društvu za morske sesalce, je Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) objavila najnovejše ocene stanja ohranjenosti vrst kitov in delfinov v Sredozemskem morju. Devet od 11 vrst, ki so redno prisotne v Sredozemskem morju, so uvrstili v eno od kategorij ogroženosti na Rdečem seznamu. Za nekatere vrste so v tem procesu sodelovali tudi strokovnjaki iz društva Morigenos, so poudarili v društvu.

Katere vrste so ogrožene? 

Podpopulacije štirih vrst – navadnih delfinov v Korintskem zalivu (Grčija), velikih pliskavk v zalivu Ambracia (Grčija) ter ork in dolgoplavutih mrkih pliskavk v Gibraltarski ožini – veljajo za kritično ogrožene in jim grozi izumrtje. Glavne grožnje vključujejo pomanjkanje plena, degradacija habitata, naključni ulov v ribiške mreže, podvodni hrup, kemično in plastično onesnaženje ter podnebne spremembe, dejavnike naštevajo v slovenskem društvu za morske sesalce. 

Sredozemska populacija velikih pliskavk najmanj ogrožena

Sredozemska populacija velikih pliskavk, kamor spada tudi populacija v Tržaškem zalivu, je ena od le dveh vrst, ki sta bili opredeljeni kot najmanj ogroženi, so izpostavili, a opozarjajo, da so kljub temu nekatere lokalne populacije te vrste pod večjimi pritiski kot druge, primer tega je že omenjena kritično ogrožena podpopulacija v grškem zalivu Ambracia.

Populacija v Tržaškem zalivu in okoliških vodah, ki jo že skoraj 19 let preučuje in spremlja društvo Morigenos, se sicer spopada z mnogimi grožnjami, a je zaenkrat na srečo razmeroma stabilna, izpostavljajo. Navadni delfin, vrsta, ki je bila nekoč pogosta v severnem Jadranu, a jo danes obravnavamo kot regionalno izumrlo, je opredeljena kot ogrožena, poudarjajo v društvu. 

Sredozemsko morje že desetletja ni varen dom za kite in delfine

''Sredozemsko morje preprosto ni varen dom za kite in delfine. Že desetletja ni, a zdaj predstavljeni trendi kažejo, da gre pri večini vrst še na slabše. Politiki se morajo zavedati, da so morski sesalci bistven sestavni del zdravih morskih ekosistemov in delujejo kot nekakšen indikator za stanje morij – zato je pomembno, da nekaj storijo glede tega,'' pravi Nicolas Entrup, sodirektor za mednarodne odnose pri organizaciji OceanCare.

Joan Gonzalvo, predsednik Evropskega združenja za kite in delfine ocenjuje, da lahko z zagotavljanjem preživetja delfinov omogočimo zaščito morskega okolja kot celote; kot vodilna vrsta lahko igrajo ključno vlogo.’’

Veliki kiti upadajo v Sredozemlju

Tudi prihodnost za dve veliki vrsti kitov, ki sta redno prisotni v Sredozemskem morju, ni videti svetla. Kit glavač je bil ponovno opredeljen kot ogrožena vrsta, medtem ko je bil brazdasti kit, največja sredozemska vrsta in edina vrsta vosatih kitov, ki redno živi v Sredozemlju in se občasno pojavi tudi v Sloveniji, nazadnje smo ga lahko tukaj občudovali novembra lani, iz ranljive razvrščen v ogroženo vrsto. 

Po preteklih ocenah je v regiji živelo okoli 3500 brazdastih kitov, danes znanstveniki ocenjujejo, da jih je ostalo le okoli 1800, na podlagi obsežne raziskave v okviru mednarodnega sporazuma ACCOBAMS (Sporazum o ohranjanju kitov in delfinov v Črnem morju, Sredozemskem morju in sosednjem atlantskem območju), v kateri je sodelovalo tudi društvo Morigenos, so zapisali v sporočilu za javnost.

Tako glavači kot brazdasti kiti so še posebej izpostavljeni nevarnosti trčenja z ladjami in podvodnemu hrupu, ki ga povzroča človek. V zadnjem času so raziskovalci izrazili tudi resno zaskrbljenost glede mikroplastike, ki jo zaužijejo brazdasti kiti in makroplastike, ki jo zaužijejo glavači.

Stanje zahteva takojšnje ukrepanje

''Stanje je še posebej zaskrbljujoče in zahteva takojšnje ukrepanje. ACCOBAMS in Mednarodna komisija za kitolov razvijata načrt upravljanja ohranjanja sredozemskih brazdastih kitov, ki vsebuje številne dejavnosti, vključno z raziskavami, varstvom, blažitvami negativnih vplivov in spremljanjem stanja, ki jih morajo izvajati države članice s konkretnim sodelovanjem deležnikov,’’ poziva Simone Panigada, predsednik raziskovalnega inštituta Tethys in predsednik Znanstvenega odbora sporazuma ACCOBAMS.

Konec novembra je Znanstveni odbor sporazuma ACCOBAMS, čigar član je tudi Genov, izdal številna priporočila za takojšnje ukrepanje kot odgovor na nove ocene Rdečega seznama: vse vlade držav, ki so pogodbenice sporazuma ACCOBAMS, morajo upoštevati in izvajati te ukrepe za ugoden ohranitveni status vrst na območju sporazuma ter izvajati ukrepe, opredeljene v varstvenih načrtih.

"Zaščita vrst in populacij je seveda izjemnega pomena, vendar ne bi smeli biti zadovoljni zgolj s tem, da njihova številčnost zaradi varstvenih prizadevanj postane stabilna. V čem je smisel živalim dovoliti preživetje, če preživetje pomeni, da se morajo nenehno boriti, da bi se izognili utopitvi v mreži, da jih ne seseklja propeler plovila, oglušitvi zaradi podvodnih zračnih topov ali boleznim zaradi zaužitja strupenih kemikalij ali mikroplastike? Naša naloga bo končana šele, ko bomo vedeli, da živali dobro uspevajo v okolju, v katerem so se skozi evolucijo razvile," je povedal Giuseppe Notarbartolo di Sciara, ustanovitelj raziskovalnega inštituta Tethys in svetovalec za vodne sesalce pri Konvenciji o varstvu selitvenih vrst.

''Obnova raznolikosti in bogastva morja ne bo koristila le kitom in delfinom, temveč bo ustvarila možnost boljšega, torej za življenje bolj primernega in pravičnejšega sveta za prihodnje generacije. Glede na trenutni obseg groženj biosferi in vsem njenim življenjskim oblikam je postalo vprašanje preživetja naše lastne vrste ne le zmanjšati uničujoče in netrajnostne oblike izkoriščanja virov, temveč tudi začeti resna prizadevanja za oživitev kompleksnih in obstojnih kopenskih ter morskih prehranjevalnih spletov,'' zaključuje morski varstveni biolog Giovanni Bearzi.