Afriški sveti ibis je invazivna vrsta ptice, za katero se domneva, da se je po Evropi začela pospešeno širiti, ko je bila izpuščena iz ujetništva, nekateri primerki pa so tudi ušli iz živalskih vrtov. Vrsta je na seznamu, kot to določa Uredba Evropske unije o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje, lahko preberemo na vladnih spletnih straneh. 

Kot poroča Euronews, pa se je ta vrsta pretirano namnožila pri naših sosedih, kjer povzroča zaskrbljenost naravovarstvenikov. Ptice, ki  so doma v Afriki in Iraku, se zdaj širijo kot požar po severni Italiji, zaradi česar so ornitologi sprožili alarm. Skrbi jih namreč vpliv priseljenk na avtohtone vrste živali. Sveti ibis pleni namreč dvoživke ter jajca in mladiče drugih vrst, zlasti čigre in čaplje, s čimer povzroča škodo lokalni biotski raznovrstnosti in ogroža preživetje mladičev domorodnih vrst. Poleg tega se ibisi hranijo z ličinkami žuželk na odlagališčih smeti, s čimer lahko povzročajo širjenje bolezni, ki se prenesejo na pašnike in perutninske farme.

Sveti ibisi se zelo hitro razmnožujejo po vsej severni Italiji

"Pojav se je razširil na celotno Emilijo-Romanjo," je za italijanski časnik La Repubblica opozoril Andrea Ravagnani iz združenja ornitologov AsOER Emilije-Romanje. Sveti ibis je začel množično gnezditi v Bologni, Modeni, zlasti v Ferrari, kot ocenjuje, pa bi lahko bilo v severnoitalijanski regiji že na desettisoče črnobelih ptic. "Sveti ibis je tujerodna vrsta ptice, ki v Italiji ne bi smela obstajati. Večina je pobegnila ali je bila izpuščena s kmetij v severni Italiji. Njena zgodovina je podobna zgodovini nutrije," je pojasnil Ravagnani. Nutrije, ki jih v Italiji ljubkovalno imenujejo mali bobri, nadzor njihove populacije pa je razburjal tudi v Sloveniji, so avtohtoni južnoameriški glodavci, ki se zdaj množijo po vsej državi, ker nimajo naravnih plenilcev: "Tako kot nutrije so tudi sveti ibisi izjemno prilagodljivi in se hitro razmnožujejo." 

Za kakšno ptico gre? 

Kot je opisano na vladnih spletnih straneh, gre za veliko močvirsko ptico: "Telo je približno tako veliko kot telo race mlakarice, vendar ima sveti ibis dolge noge in vrat, kljun pa je dolg in ukrivljen navzdol. Med spoloma na daleč ni bistvenih razlik. Peresa so pretežno bela, le letalna peresa imajo črne konice, ki so v letu iz zgornje in spodnje strani videti kot črna obroba peruti. Sekundarna letalna peresa so nekoliko razširjena in črno obarvana. Mladostni osebki so nekoliko bolj kremasto belo obarvani in imajo po vratu še nekaj peres. Sveti ibisi so družabne ptice, ki se pogosto družijo z drugimi močvirskimi pticami, predvsem z žličarkami ter belimi čapljami."