Na Ministrstvu za naravne vire in prostor so seznanjeni s ponovnim opažanjem invazivne tujerodne vrste močvirski škarjar na področju Lopate pri Celju. O tem so jih konec oktobra obvestili strokovnjaki, ki so vrsto opazili na terenu, so potrdili. Po obvestilu strokovnjakov o opažanju so območje v naslednjih dneh pregledali predstavniki Zavoda za ribištvo Slovenije. Po preliminarnih pregledih je bilo ugotovljeno, da se raki številčno pojavljajo na približno dveh kilometrih odvodnega kanala. Med najdenimi raki so močno prevladovali mladi letošnji osebki, odraslih osebkov je bilo do zdaj najdenih le nekaj, so sporočili.

"Primer s severnoameriškim rakom močvirskim škarjarjem, ki so ga našli v potoku blizu počivališča Lopata, je zelo dober pokazatelj, kako sistem nadzora tujerodnih vrst v Sloveniji ne deluje," pa opozarja biologinja iz Zavoda Symbiosis Jana Kus. Kot drugi severnoameriški raki so tudi močvirski škarjarji prenašalci glivi podobne bolezni račje kuge, ki je za domorodne vrste rakov praviloma smrtna. Domorodne vrste rakov izrivajo tudi s tekmovanjem za hrano in življenjske prostore. Kjer dosežejo velike gostote, močno vplivajo na vodno rastlinje in nevretenčarje.

'Lokacije ni spremljal nihče, letos po naključju odkrili veliko število rakov' 

Kot opisuje, je junija 2018 neznani storilec na avtocestnem počivališču Lopata iz tovornjaka odložil žive rake, močvirske škarjarje, ki izvirajo iz Severne Amerike. Uslužbenci bencinske črpalke so rake opazili in posredovali informacijo na 112, kjer je bil slučajno dežuren gospod, ki je ribič. Takoj je prepoznal, da gre za tujerodno vrsto rakov, in nas obvestil, se spominja. Še isti večer so poskusili nekaj rakov poloviti, vendar so že takrat slutili, da so se razbežali po širši okolici. Ta vrsta rakov namreč lahko gre po kopnem na precej dolge razdalje, pojasnjuje. Nekaj časa so se tam še postavljale vrše, sistem jaškov pod počivališčem so po dobrem mesecu (prepozno) zaplinili. V letih 2018 in 2020 so bili odvzeti vzorci vode z bližnjega potoka in rake so iskali z metodo okoljske DNA. To pomeni, da se na osnovi markerjev DNA preverja, ali je vrsta prisotna ali ne.  

"Obakrat sta bila vzorca pozitivna! Od leta 2021 do letos ni bilo narejeno nič, lokacije nihče ni več spremljal. Letos je bilo tam precej po naključju odkritih veliko rakov. Zdaj se je aktiviral Zavod za ribištvo, a škoda je že narejena. Izlov rakov bo dolgotrajen, stroški visoki. Ta vrsta rakov je prenašalka račje kuge, bolezni, ki je za naše vrste rakov smrtna," opozarja Kusova. Močvirski škarjar je tudi na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Tako da je Slovenija dolžna ukrepati, tudi če še nimamo sprejete zakonodaje, poudarja.  

Da od leta 2021 stanja niso več spremljali, je sicer razbrati tudi iz odgovora ministrstva za naravne vire in prostor. Kot pojasnjujejo, so zadnji monitoring na tem območju izvedli leta 2020: "Konec leta 2018 se je na vodotokih izvedel še monitoring okoljske DNA, kjer pa so bili vzorci na nekaterih območjih pozitivni, kar je nakazovalo na možno prisotnost osebkov. Zato smo v letu 2019 na teh območjih ponovili fizično iskanje osebkov z vršami, vendar ti niso bili odkriti. Ponovili so tudi monitoring okoljske DNA in eden od vzorcev je bil še vedno pozitiven, zato so vzorčenje ponovili tudi v letu 2020, vendar niso več zaznali pozitivnih vzorcev."

PREBERI ŠE

Invazivke na naših vrtovih: veste kaj sadite?

Na vprašanje, zakaj se ni na tem območju  poskrbelo za ukrepe, ki bi preprečili njihovo širjenje in zakaj so bili ti, kot opozarjajo strokovnjaki, prepozni, so na ministrstvu sicer opisali vse ukrepe, ki so jih sprejeli poleti leta 2018, ko se je zgodil izpust močvirskih škarjarjev.  "Izvedli smo številne ukrepe za njihovo hitro odstranitev in preprečevanje širjenja, ki smo jih ponavljali več let."  Kot so opisali, so v 24 urah od odkritja izpusta prostovoljci in predstavniki inštitucij območje pregledali, ulovili pa 80 osebkov v bližini izpusta. V dneh po izlovu so izvedli dodatne ukrepe za preprečitev širjenja morebitnih preostalih osebkov. Postavljene so bile vrše, v katere se je po osmih dneh ujel še en živ osebek. Pregledali so kopno in vodna telesa na širšem območju, za boljši pregled je bila pokošena tudi vegetacija na območju izpusta. Postavljene so bile mreže na iztoke ter ograja za preprečevanje širjenja po kopnem. Preventivno je bil pregledan in očiščen odtočni sistem na bencinski črpalki. Pri vseh dodatnih fizičnih pregledih na kopnem in v vodnih telesih novih osebkov nismo našli, zatrjujejo. 

Kot so sicer izpostavili, je primer izpusta močvirskega škarjarja znova jasen pokazatelj, da je izpuščanje invazivnih tujerodnih vrst zelo problematično. Še posebej če gre za vodne vrste. Ko so osebki izpuščeni v naravno okolje, kamor ne spadajo, jih je zelo težko obvladovati ali odstraniti. Potrebni so dragi ukrepi, ki niso nujno učinkoviti. Zato je treba vedno ravnati preventivno in preprečiti izpust osebkov v naravo. 

Strokovnjaki Zavoda za ribištvo Slovenije bodo v letošnjem letu, v obdobju, ko so raki še aktivni, še naprej izvajali izlove rakov na območju opažanja. Dolgoročneje pa bo treba pregledati širše območje, kamor bi se raki lahko razširili. Na podlagi pridobljenih informacij se bodo načrtovali ukrepi za obvladovanje populacije, so še pojasnili na ministrstvu. 

Sprejema se nova zakonodaja 

PREBERI ŠE

'Invazivke povzročajo katastrofalno škodo, učinkovitega sistema za nadzor pa ni'

Opisani primer torej ilustrira, da sistem nadzora in upravljanja tujerodnih invazivnih vrst ne deluje, še enkrat poudarja Kusova. Tujerodnih invazivnih vrst, ki povzročajo hudo gospodarsko in okoljsko škodo, bo vedno več, mi pa nimamo učinkovitega sistema za njihov nadzor, opozarja. Kot smo poročali, ministrstvo pripravlja dopolnitve Zakona o ohranjanju narave, ki naj bi končno uredil to področje, a kot svari Kusova, načrtovana dopolnila niso ustrezna in učinkovita. Če pa se sprejmejo v tej obliki, jih bo pozneje težko spreminjati in priložnost bo zamujena. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so medtem še vedno prepričani, da bodo dopolnitve učinkovite.