Dunajsko start-up podjetje v sodelovanju z dunajsko mestno upravo razvija novo aplikacijo, ki bo s pomočjo interaktivnega zemljevida razkrila idealne lokacije za sajenje dreves v mestu. Inovativno orodje bo združilo podatke o podzemni infrastrukturi, toplotnih otokih in potrebah prebivalcev, v načrtovanje zasaditve pa vključilo tudi same prebivalce, so sporočili iz ljubljanske mednarodne pisarne mesta Dunaj. 

V začetku januarja marsikdo skozi okno zre na zasnežene ulice in sanjari o toplih poletnih dneh. A vročinski valovi zadnjih let so prinesli tudi manj prijetne spomine – pregrete asfaltne površine, zatohle bivalne prostore in hlajenje z ledeno mrzlimi prhami. Poletna vročina je Dunajčanom jasno pokazala, kako nujno je poiskati trajnostne rešitve za hlajenje urbanega okolja, saj bo v prihodnjih letih brez ustreznih protiukrepov le še bolj vroče, so spomnili. 

Najučinkovitejša rešitev sajenje dreves, a to v mestih ni vedno preprosto 

Ena najučinkovitejših rešitev je sajenje dreves – naravnih klimatskih naprav, ki ne le hladijo okolico, temveč zagotavljajo senco, ščitijo pred UV-žarki, izboljšujejo kakovost zraka, zadržujejo vodo v tleh in s tem preprečijo poplave, naštevajo.   A kot opozarjajo, sajenje dreves v mestih ni vedno preprosto. Korenine potrebujejo dovolj prostora za rast, kar pogosto ovira gosta podzemna infrastruktura in omejen prostor. 

Zato so poiskali odgovor  na vprašanje, kje je mogoče brez težav zasaditi nova drevesa. Ponuja ga projekt dunajskega start-upa Die Zweigstelle, ki razvija aplikacijo Pflanz.mi. Ta bo združila podatke o podzemni infrastrukturi, toplotnih otokih in potrebah ranljivega prebivalstva ter omogočila analizo razpoložljivega prostora. Ključno pri razvoju bo sodelovanje z mestno upravo in dostop do podatkov o podzemnih vodih ter drugih infrastrukturnih omrežjih. Rezultat bo strateški interaktivni zemljevid, ki bo prikazoval možne lokacije za zasaditev dreves in s tem povezane stroške.

Po besedah Hannesa Hoferja, soustanovitelja Pflanz.mi, je cilj projekta demokratizacija ozelenitve mesta ter spodbujanje sodelovanja in razumevanja. Aplikacija ne bo namenjena zgolj predstavnikom okrožij in urbanistom, temveč tudi širši javnosti. Z njeno pomočjo bo lahko vsak prebivalec prispeval k ozelenitvi svojega okolja, bodisi s sajenjem dreves bodisi z ustvarjanjem zelenih oaz. Poleg tega bo aplikacija omogočila tudi sponzoriranje dreves, pri čemer lahko prebivalci zavežejo k rednemu zalivanju mladih dreves. Tako bo vsak uporabnik lahko neposredno prispeval k trajnostni ozelenitvi, načrtujejo.

Na Dunaju trenutno vsako leto zasadijo približno 4000 dreves, vendar je cilj v letu 2025 posaditi še dodatnih 25.000 dreves. Z razvojem te aplikacije upajo, da bodo lahko ozelenitve še bolj učinkovito načrtovali in povečali število dreves v mestnem okolju. Prvo testiranje bo izvedeno na eni od dunajskih ulic. Če bo projekt uspešen, se bo razširil na celotno mesto, so še sporočili. 

Številne koristi dreves v urbanih središčih 

Drevesa, ki nudijo zeleno zavetje pred vročino, so nepogrešljiva v urbanih središčih. Poleg sence pomagajo čistiti zrak in pripomorejo k splošnemu dobremu počutju ljudi. Poleg tega so pomembna pri zagotavljanju biodiverzitete.  Znanstveniki pa so zdaj ugotovili celo, da ima zelena mestna džungla blagodejne koristi za zdravje in celo nižajo biološko starost prebivalcev. Doslej so znanstveniki že potrdili, da preživljanje časa v okolici zelenih površin blagodejno vpliva na kardiovaskularno zdravje. Finski raziskovalci so na podlagi ugotovljenega znižanja krvnega tlaka, utripa srca, manjše mišične napetosti ter nižje ravni stresnih hormonov med sprehodi v naravi razvili priporočila, naj človek za dobro počutje preživi v bližnjem parku, gozdu ali divjini najmanj 15 do 45 minut na dan oziroma najmanj pet ur mesečno, smo poročali.  Študija, objavljena v znanstveni reviji Science Advances, pa je odkrila celo, da so ljudje, ki imajo dostop do zelenih površin, v povprečju dve leti in pol biološko mlajši od tistih, ki tega dostopa nimajo, poroča AFP.

Kako pa je v naši prestolnici? Na Mestni občini Ljubljana so že večkrat zagotovili, da je ozelenitev prestolnice visoko na njihovi listi prioritet. Kot poudarjajo, je kar tri četrtine površine MOL zelene (gozdovi, polja, travniki, parki, vodne površine), od tega se gozd razprostira kar na 46 % površine MOL. V Ljubljani je 560 m zelenih površin na prebivalca oz. 542 m javnih zelenih površin na prebivalca. Vsako leto tudi izberejo drevo leta.