22. aprila zaznamujemo svetovni dan Zemlje. Geslo letos je ponovno "Investirajmo v naš planet", sporočajo s Statističnega urada Republike Slovenije. Na ta dan so pripravili nekaj statističnih podatkov o tem, kako okolju prijazni smo Slovenci. Svetovni dan Zemlje z raznovrstnimi aktivnostmi zaznamuje več kot milijarda ljudi po vsem svetu. Cilj je spodbuditi k spremembam človekovega ravnanja v smeri družbeno in okoljsko vzdržnega razvoja na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Pri tem so zelo pomembni tudi podrobni in kakovostni podatki, ki prikazujejo stanje na omenjenih področjih, so poudarili.  

Emisij toplogrednih plinov v obdobju 2012–2021 za skoraj desetino manj

V Sloveniji je leta 2021 nastalo 16,1 milijona ton emisij toplogrednih plinov (TGP) v ekvivalentu ogljikovega dioksida (CO2) oz. za devet odstotkov manj kot v 2012. CO2 je ob upoštevanju pretvorbe v ekvivalent CO2 predstavljal 82 odstotkov vseh izpustov TGP, metan (CH4) 11 odstotkov, didušikov oksid (N2O) pet odstotkov in F-plini (HFC, PFC in SF6) dva odstotka vseh emisij TGP.

Pozitivne novice prihajajo tudi iz ravni EU. Skupaj so se izpusti v EU od leta 1990 do konca leta 2021 zmanjšali za okoli 30 odstotkov, je po poročanju STA objavila Evropska agencija za okolje (EEA).

Iz poročila EEA o izpustih v letih 1990–2021, iz katerega EU črpa podatke za Konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je razvidno, da so se emisije toplogrednih plinov v uniji med letoma 2020 in 2021 povečale za 6,2 odstotka.

Analitiki rast pripisujejo predvsem gospodarskemu okrevanju po delnih zaprtjih, ki so jih države s ciljem zajeziti širjenje novega koronavirusa izvajale leta 2020. Leta 2021 se je tako povečala poraba premoga v energetskem sektorju, več izpustov je bilo tudi v prometu. V celotnem obdobju 1990–2021 pa se še vedno kaže upad izpustov. Celotna EU jih je v tem času oklestila za okoli 30 odstotkov, gospodarstvo sedemindvajseterice pa je v tem času zraslo za 61 odstotkov, so izračunali pri EEA.

Osrednji razlog za ta trend so pripisali obnovljivim virom energije, opuščanju premoga, izboljšanju energetske učinkovitosti, strukturnim spremembam v gospodarstvu EU in milejšim zimam. Ne glede na rast porabe premoga v letu 2021 v javni proizvodnji električne energije in toplote se je ta glede na leto 1990 prepolovila. Emisije toplogrednih plinov so v 30 letih najbolj upadle prav v javni proizvodnji električne energije in toplote, porasle pa so med drugim v prometu in zaradi potreb po hlajenju.

V Sloveniji manj emisij TGP kot v EU-27

Količina nastalih emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca je leta 2021 v Sloveniji znašala šest ton, na ravni EU-27 pa 6,4 tone. Najmanjša je bila na Malti in Švedskem (3,8 oz. 3,9 tone), največja pa v Luksemburgu in na Danskem (13,4 oz. 11,2 tone), še ugotavljajo na statističnem uradu.

Količine odloženih komunalnih odpadkov se zmanjšujejo

Leta 2021 je v Sloveniji nastalo 1,1 milijona ton komunalnih odpadkov oziroma 518 kilogramov na prebivalca. To je bilo za 47 odstotkov več kot leta 2012. V istem obdobju se je količina komunalnih odpadkov, odloženih na komunalnih odlagališčih, zmanjšala za 82 odstotkov, delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov pa se je povečal – s 46 odstotkov na 74 odstotkov, še ugotavljajo.

Gozdne površine v Sloveniji obsegajo 1,18 milijona hektarjev

Gozd je eden najpomembnejših ponorov emisij CO2 in filter trdnih delcev (PM2,5 in PM10). Gozdne površine so tako med ključnimi dejavniki pri prehodu na neto ničelne emisije toplogrednih plinov do leta 2050. Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v EU-27. Leta 2021 je površina gozdov znašala 1,18 milijona hektarjev, od tega je bilo 9400 hektarjev gozdnih rezervatov in 98.800 hektarjev varovalnih gozdov. Večjih sprememb pri gozdnih površinah v obdobju 2012–2021 na statističnem uradu niso zaznali.

Število vozil na alternativni pogon se povečuje

Konec leta 2021 je bilo v Sloveniji prvič registriranih 5413 novih osebnih avtomobilov na električni pogon in 16.045 osebnih avtomobilov na hibridni pogon, kaže statistika. Prvi so tako predstavljali 0,5 odstotka, drugi pa 1,3 odstotka vseh prvič registriranih novih osebnih avtomobilov v državi. Število prvih registracij novih osebnih avtomobilov na ti dve vrsti pogona se v zadnjih letih opazno povečuje, so spomnili. Leta 2017 je bilo tako število prvih registracij električnih osebnih avtomobilov 297, leta 2021 pa 1742. V istem obdobju se je število prvih registracij hibridnih osebnih vozil povečalo s 1162 na 8123, kažejo podatki statističnega urada. 

Tekoči izdatki za varstvo okolja vse večji

Investicije v varstvo okolja so se v Sloveniji v obdobju 2012–2021 zmanjšale s 394 milijonov evrov na 352 milijonov evrov, izdatki za varstvo okolja pa so se v tem obdobju povečali s 489 milijonov evrov na 787 milijonov evrov. Največji delež naložb je bil v 2021 namenjen varstvu zraka in klime ter upravljanju voda, največji delež tekočih izdatkov pa ravnanju z odpadki, so še izpostavili ob svetovnem dnevu Zemlje.