Na Škotskem so lani odkrili štiri poginule tjulnje, ki so bili, kot so pokazali rezultati, ki so jih sporočili pred kratkim, pozitivni na visoko patogeno aviarno influenco, poroča Guardian. Čeprav ptičja gripa prizadene predvsem ptice, po svetu narašča število primerov, ko ta bolezen prizadene tudi sesalce. Največji izbruh ptičje gripe doslej se je že razširil na vidre in lisice v Združenem kraljestvu, približno 70 sesalcev je bilo pozitivnih na virus ptičje gripe H5N1. Zdaj pa so bolezen potrdili še pri poginulih tjulnjih.

Virus ptičje gripe potrdili pri delfinih, mačkah, leopardih ...

A z nenavadnimi primeri virusa pri sesalcih se soočajo tudi drugod po svetu. Virus ptičje gripe je bil odkrit tudi pri delfinih, domačih mačkah, leopardih in celo grizlijih. Pred kratkim je perujska vlada sporočila, da je zaradi virusa ptičje gripe poginilo skoraj 580 morskih levov v sedmih zaščitenih morskih območjih. Strokovnjaki predvidevajo, da se sesalci okužijo z lovljenjem mrtvih ali bolnih divjih ptic, vendar morski levi živijo v kolonijah. To je sprožilo zaskrbljenost, da bi se zdaj lahko širil med populacijo sesalcev v naravi, piše Guardian. 

Znanstveniki zato analizirajo sekvence virusa pri poginulih morskih levih v Peruju, da bi dobili odgovore na to pereče vprašanje. "Počakati moramo na to analizo," za Guardian pojasnjuje profesor Ian Brown iz Agencije za zdravje živali in rastlin. Kot opozarja, je treba biti namreč zelo previden, preden postavimo domnevo, da se virusi prenašajo med samimi sesalci. 

Ugibanja o tem so se sicer pojavila po izbruhu virusa ptičje gripe na farmi severnoameriških kun v Španiji. To je bil prvi znak, da bi se lahko bolezen širila tudi med populacijo sesalcev. Pristojni sicer domnevajo, da so se kune z virusom ptičje gripe okužile, potem ko so prišle v stik z divjimi galebi, ki so imeli dostop do njihove hrane. Evtanaziranih je bilo več kot 50.000 kun. 

Ugotovitve kažejo, da se je virus širil med kunami samimi, je za Guardian povedala profesorica Ursula Höfle: "Kaže sicer, da gre za osamljeni dogodek. Žal pa je vedno več dokazov o prenosu virusa s ptic na sesalce in s sesalcev na sesalce."

Nas mora skrbeti? 

Če se začne bolezen širiti med sesalci, obstaja skrb, da bi na virus postali bolj ranljivi tudi ljudje. "Opažamo nekaj korakov v širjenju te okužbe in tega ne bi smeli spregledati, saj vemo, kaj se je zgodilo s covidom-19," je opozoril Brown. 

Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus pravi, da je treba razmere "pozorno spremljati", vendar tveganje za ljudi ostaja nizko. Strokovnjaki pravijo, da bi virus verjetno zahteval več kot eno ali dve spremembi, da bi bil prenos s človeka na človeka resnično tveganje, vendar če bi se to zgodilo, bi lahko bile posledice zaskrbljujoče. Po podatkih WHO je bilo v zadnjih 20 letih pri ljudeh skoraj 870 primerov ptičje gripe, 457 pa jih je bilo smrtnih.

Razlog za skrb: širitev virusa na nedotaknjene in občutljive dele planeta

Virus uničuje populacije divjih ptic po vsem svetu, kar pomeni, da doseže kraje, ki prej nikoli niso bili izpostavljeni takšnim boleznim. To pomeni, da ga lahko prenesejo v najbolj nedotaknjene dele planeta in ga morda razširijo na druge ogrožene vrste. Brown opozarja, da obstaja tveganje, da bi prišel do Antarktike: "To je resnično zaskrbljujoče." 

Ptičja gripa je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene predvsem ptiče. Bolezen se med njimi prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki, prek njihovih izločkov in okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom. Zato je v prvi vrsti pomembno preprečevanje širjenja okužb na druge, zlasti dovzetnejše vrste ptic.

V živalskem vrtu Ljubljana, kjer so prejšnji teden zabeležili primer ptičje gripe pri črnem labodu, kot ključno izpostavljajo, da se v času pojava ptičje gripe ne sme dotikati poginulih ali bolnih ptic, vzdrževati je treba primerno razdaljo, v primeru poginule ptice na njihovem območju pa takoj obvestiti osebje oz. v naravi pristojne službe. Ptic še posebej ne prevažamo k veterinarju v svojih vozilih, so opozorili.

Z izjemo črnega laboda v ljubljanskem živalskem vrtu so v Slovenji v zadnjih tednih ptičjo gripo potrdili le pri divjih pticah, in sicer pri 36 labodih grbcih v občinah Apače, Lenart, Ptuj, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Piran, Izola in Lendava, pri veliki uharici v občini Ig ter pri sivi čaplji v občini Ljubljana. V začetku prejšnjega tedna je uprava za varno hrano slovenske rejce seznanila tudi z izbruhom ptičje gripe v gospodarskem obratu z nesnicami v sosednji Avstriji v bližini slovenske meje ter jih pozvala k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, je poročala STA.