Julij je sicer tudi običajno najtoplejši mesec v letu, kar pomeni, da so bile temperature julija rekordne glede na prejšnjih 1700 mesecev, odkar NOAA od leta 1880 uradno spremlja meritve, piše CNN.  Podatki kažejo tudi, da je bila temperatura na površju oceanov in kopnem 0,93 stopinje Celzija nad povprečjem 20. stoletja. Po podatkih NOAA je bil prejšnji rekord postavljen julija 2016, nato pa izenačen v letih 2019 in 2020. Strokovnjaki menijo, da je to posledica dolgoročnega vpliva podnebnih sprememb. NOAA je v izjavi za javnost zapisala, da je julijski neslavni rekord velik razlog za zaskrbljenost.

Rick Spinrad iz NOAA je povedal, da je julij običajno najtoplejši mesec v letu, a julij 2021 je prekosil vse julije doslej in se v zgodovino zapisal kot rekorder. Ta nov rekord je še eden v vrsti ekstremov, ki žal kažejo na ’peklensko’ pot podnebnih sprememb. 

Letošnji julij  so zaznamovali številni vročinski valovi v zahodni ZDA, Evropi in Aziji. Poleg peklenske vročine smo bili julija priča številnim ekstremnim vremenskim pojavom, med drugim uničujočim poplavam v Nemčiji in Belgiji ter na Kitajskem in divjanju požarov po Severni Ameriki in Evropi.

Poročilo IPCC izpostavlja nujnost takojšnjega ukrepanja proti podnebnim spremembam, nedvomno jih poganja človeška aktivnost

Svet je te dni pretreslo najobsežnejše podnebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) doslej. V njem so opozorili, da se človeštvu izteka čas za ukrepanje. Globalne temperature bodo okoli leta 2030, desetletje bolj zgodaj, kot je bilo predvideno le tri leta nazaj, po sedanjem scenariju predvidoma višje za okoli 1,5 stopinje Celzija, poročilo IPCC povzema francoska tiskovna agencija AFP. Ne glede na to, kako agresivno bi človeštvo nemudoma omejilo izpuste toplogrednih plinov, bo meja 1,5 stopinje Celzija presežena do okoli leta 2050. 

Po vseh predvidenih scenarijih bo Arktika septembra najverjetneje vsaj enkrat pred letom 2050 ostala povsem brez ledu. Vse več bo ekstremnih dogodkov, ki jih v zgodovini še nismo beležili. Ekstremni vremenski dogodki na morju, ki so se v preteklosti zgodili v povprečju enkrat na stoletje, naj bi se do leta 2100 zgodili vsaj enkrat na leto. V mnogih regijah se bo verjetnost požarov še povečala, piše BBC. 

Znanstveniki opažajo spremembe v Zemljinem podnebju v vseh regijah in v celotnem podnebnem sistemu, so v sporočilu za javnost zapisali pri IPCC. Tako bo tudi v prihodnje: zvišanje temperature za 1,5 stopinje Celzija bo pomenilo hujše vročinske valove ter daljša topla obdobja. Svet se mora pripraviti na intenzivnejša deževja in s tem povezane poplave, v drugih regijah pa na suše. Spremenili se bodo vzorci deževja, dvig morske gladine bo pomenil poplave na obalah in erozijo bregov. 

Talil se bo permafrost, marsikje bo svet ostal brez sezonske snežne odeje, topili se bodo ledeniki in ledene plošče, Arktika bi lahko poleti ostala brez ledu. Oceani bodo še bolj zakisani, v njih bo še manj kisika, kar bo vplivalo na živelj v morju in na ljudi, ki so od njega odvisni. Na hujše vročinske valove in poplave se morajo pripraviti tudi mesta, je pisala STA. 

Kot je izpostavljeno v ključnih poudarkih poročila, so bile globalne temperature na površini med letoma 2011–2020 za 1,09  stopinje Celzija višje kot med letoma 1850–1900. Zadnjih pet let je bilo tudi najbolj vročih doslej od leta 1850. Raven dviga morske gladine se je v primerjavi z 1901–1971 skoraj potrojila. Človeški vpliv je zagotovo  poglavitno gonilo globalnega izginjanja ledenikov od devetdesetih let in zmanjšanja površine arktičnega morskega ledu. Vročinski ekstremi, vključno z vročinskimi valovi, so vse pogostejši in intenzivnejši od petdesetih let prejšnjega stoletja, medtem ko so 'hladni ekstremni dogodki' postali manj pogosti in manj obsežni.

Kot je za BBC povedal eden od vodilnih avtorjev poročila Ed Hawkings, "so podnebne spremembe tukaj in zdaj. Danes na lastni koži že občutimo učinke globalnega segrevanja. Vedno bolj pogoste ekstremne vremenske pojave in naraščajočo morsko gladino ter beljenje in umiranje koralnih grebenov po vsem svetu."

Ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, gozdni požari, vročinski valovi, bodo zaradi posledic podnebnih sprememb postali še močnejši in predvsem vedno bolj pogosti, svarijo znanstveniki. 

Svetovni voditelji so po objavi poročila IPCC pozvali k hitremu in odločnemu ukrepanju proti podnebnim spremembam. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je prepričan, da z ambicioznimi ukrepi ne moremo več odlašati, izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans pa je poudaril, da gre za globalno krizo, ki zahteva skupno ukrepanje, je poročala STA.