Junij so zaznamovali vročinski rekordi – ne le pri nas. Vročina  je rekorde podirala tudi v ZDA.  V Portlandu v zvezni državi Oregon se je temperatura povzpela na rekordnih 44,4 stopinje Celzija. Tako vroče tam ni bilo vse od leta 1940, ko so začeli voditi statistiko. Ta del ZDA takih temperatur ni vajen. Nacionalna vremenska služba ZDA je to opredelila kot povsem nenormalno, nevarno, brez primerjave in rekordno. Vročinski val pa je 'pljusknil' tudi čez njihovo severno mejo, v Kanado, kjer so v mestu Lytton namerili 46 stopinj Celzija. To je kanadski zgodovinski rekord.  Oblasti poročajo o številnih smrtnih žrtvah, večinoma gre za starejše prebivalce.

Peklenska vročina terja svoj davek. Znanstveniki so ugotovili, da so številne smrti zaradi vročine povezane s podnebnimi spremembami. Raziskavo, o kateri je poročal SkyNews, so izvedli v Švici, na Univerzi v Bernu. V raziskavi so upoštevali človeški vpliv na globalno segrevanje in ugotovili, da so smrti zaradi vročine po svetu predvsem posledica naraščajočih temperatur in bolj ekstremnega vremena.

V študijo so zajeli smrti zaradi vročine med letoma 1991 in 2018 ter izračunali, da je bilo 37 odstotkov smrti zaradi vročine posledica višjih temperatur ozračja. Znanstveniki svarijo, da bo število smrtnih žrtev zaradi vročine z leti zaradi segrevanja ozračja še naraščalo. 

Kot pravi Ana Vicedo-Cabrera z Univerze v Bernu, so to smrti, ki bi jih lahko preprečili in ki jih je neposredno povzročil človek. Večji delež takšnih smrti so zabeležili v Južni Ameriki, druge vroče točke pa so še v južni Evropi in južni Aziji. Največ smrti, povezanih z vročino, je bilo v Braziliji.  Kot so sklenili v raziskavi, lahko v ZDA podnebne posledice okrivijo za 35 odstotkov smrti, povezanih z vročino. Tam so v 200 mestih zabeležili več kot 1100 smrti na leto. Na vrh lestvice se je povzpel New York, kjer so zabeležili 141 takšnih smrti na leto. Kot so ocenili znanstveniki, pa je imel največji delež smrti, povezanih z vročino, ki so jo pripisali podnebnim spremembam, Honolulu, in sicer kar 82 odstotkov. 

Poleg tega so poudarili še, da število smrti zaradi vročine predstavlja le manjši delež žrtev, ki jih zahtevajo podnebne spremembe. Več ljudi po svetu namreč umre zaradi posledic ekstremnih vremenskih pojavov, kot so nevihte, poplave in suša.  

Kot poudarjajo znanstveniki, se nekatera mesta na vročino bolje prilagodijo s tehnologijo, kot so klime, in ostalimi ukrepi.  "Ljudje še naprej prosijo za dokaze, da podnebne spremembe že vplivajo na naše zdravje. Ta študija neposredno odgovarja na to vprašanje z uporabo najsodobnejših epidemioloških metod," je sklenil dr. Jonathan Patz z Univerze v Wisconsinu. Poudaril je,  da je bila to ena prvih študij, ki podrobneje opisujejo smrtne primere zaradi podnebnih sprememb zdaj, ne pa v prihodnosti.

Pa je realno pričakovati, da bomo ustavili dvig temperatur? 

Podnebni scenarij znanstvenikov, ki predpostavljajo, da se bo temperatura ozračja na globalni ravni dvignila za dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo, niso najbolj optimistični. Napovedali so, da bo v tem primeru v Londonu leta 2050 tako vroče kot v Barceloni, v Madridu pa kot v Marakešu. Ljubljani se po napovedih obeta največji dvig temperature od vseh evropskih mest – temperature bi se v naši prestolnici v najtoplejšem mesecu v povprečju lahko povzpele za osem stopinj Celzija. Vlade po vsem svetu so se zavezale, da bodo do leta 2050 omejile naraščanje temperature na največ 1,5 °C glede na predindustrijsko dobo, a temperature so že narasle za stopinjo nad temperaturami v predindustrijski dobi, pravijo podatki Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC). Pri trenutni stopnji segrevanja ozračja bomo po napovedih IPCC med letoma 2030 in 2052 dosegli mejnik 1,5 °C. Kot ocenjujejo pri ZN, sedanje globalne zaveze niso dovolj, da bi preprečili črne scenarije. Da ne bi presegli zvišanja temperature za 1,5 stopinje Celzija in se približali črnemu scenariju dviga za 2 °C, moramo do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšati za 45 %, do leta 2050 pa jih popolnoma odpraviti, opozarja IPCC. 

Slovenska Agencija RS za okolje (Arso)  je že opozorila, da se mora Slovenija do konca stoletja pripraviti na višje temperature in več zimskih padavin. Grozi nam segrevanje zraka za šest stopinj Celzija, pogostejši bodo vročinski valovi, več bo tudi padavin, še posebej pozimi in ne severovzhodu.

NIJZ: Poskrbite za zaščito pred soncem

Vročina v okolju lahko ima številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. 

Vročina najbolj prizadene starejše in otroke. Bolj ogroženi so tudi bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s srčno-žilnimi obolenji). 

Daljše izpostavljanje vročini lahko povzroči kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico ali vročinsko kap. Težave lahko preprečimo tako, da zmanjšamo toplotno obremenitev telesa. To lahko storimo z umikom v senco ali v hladnejše prostore, z omejitvijo fizične aktivnosti, uživanjem zadostne količine tekočine in izbiro primernih oblačil. 

NIJZ opozarja še na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči (med 10. in 17. uro) moramo poiskati senco. Kot poudarjajo na Arsu, UV-indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost okoli 9, v gorah pa med 10 in 10,5. Najvišji je ob sončnem poldnevu, ko je sonce najvišje na nebu, odvisen pa je tudi od stopnje oblačnosti. Tudi skozi tanjše plasti oblakov lahko prodre do okrog 80 % UV-sevanja. Sončni žarki so najmočnejši dve uri pred sončnim poldnevom in tri ure po njem, so zapisali. 

Zaščitno sredstvo potrebuje okrog 30 minut, da se veže na kožo, potenje pa lahko v tem času uniči in spere zaščito. Nanose kreme je treba obnavljati – priporočljivo je, da kremo nanesemo vsaj na vsaki dve uri izpostavljanja soncu.

Če se žarki odbijajo od snežnih ali vodnih površin v naši neposredni bližini, je prejeto UV-sevanje lahko tudi podvojeno. Kako se zaščitimo pred ultravijoličnim sevanjem, ki lahko vodi v opekline? Oblecimo zračna oblačila z dolgimi rokavi, glavo in vrat zaščitimo s pokrivalom, oči s sončnimi očali z UV-zaščito, kožo, ki je neposredno izpostavljena soncu, pa namažimo s kremo za sončenje.

Ob veliki in ekstremni izpostavljenosti se nezaščiteno izpostavljanje soncu odsvetuje, saj je nevarnost za poškodbe kože sredi dneva zelo velika. Normalno nezaščitena koža lahko pordi že v 40 minutah ali prej kot v pol ure, občutljiva koža pa v 20 minutah ali celo prej kot v 15 minutah.