Nedavna raziskava švicarskih znanstvenikov, objavljena v publikaciji Plos One, v primeru, da nam ne bo uspelo uspelo doseči ciljev Pariškega podnebnega sporazuma in preprečiti dviga temperatur za dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo, napoveduje vročo prihodnost največjih svetovnih mest. Znanstveniki so v raziskavi preiskovali, kako bi bilo v tem podnebnem scenariju videti življenje v 250 svetovnih mestih.

Ugotovitve so zaskrbljujoče, več kot petina svetovnih mest, med njimi Singapur in Kuala Lumpur, bi namreč po napovedih izkusila ekstremno vroče razmere. London bi lahko doletela ekstremna suša, podobna tisti, ki je Barcelono prizadela leta 2008, ko je bila ta prisiljena uvažati pitno vodo iz Francije. V Veliki Britaniji bi to v najtoplejših mesecih pomenilo dvig povprečnih temperatur do šest stopinj Celzija, poroča BBC.

Na severni polobli največji dvig temperatur

Mesta na severni polobli bi po tem scenariju doživela najbolj dramatične dvige temperatur. Znanstveniki napovedujejo, da bi lahko poletja in zime v Evropi postale toplejše, povprečen dvig temperature pa bi bil od 3,5 do 4,7 stopinje Celzija.

Za lažjo predstavo – podnebje mest se bi v povprečju spremenilo, kot da bi mesto ležalo 1000 kilometrov južneje, kot leži danes. Zato bi lahko bile do leta 2050 po tem podnebnem scenariju na severni polobli opazne presenetljive spremembe. 

Podnebje v Madridu leta 2050 bi lahko bilo bolj podobno trenutnemu podnebju v Marakešu kot podnebju v Madridu danes; London bi bil bolj podoben Barceloni, Stockholmu Budimpešti; Moskva Sofiji; Portland San Antoniu, San Francisco Lizboni, Tokio Čangšaju.

Mesta v tropskih regijah bi sicer glede na napovedi strokovnjakov doživela manjše spremembe povprečnih temperatur. Vendar pa bi bili tam vedno pogostejši ekstremni vremenski pojavi, obilne padavine in na drugi strani hujše suše. Vendar pa usoda velikih tropskih mest, glede na scenarij, ostaja zelo negotova, saj bi lahko številne tropske regije doživele ekstremne podnebne pojave. Natančneje, od vseh 22 odstotkov svetovnih mest, ki bi lahko doživela povsem nove podnebne razmere, se jih večina nahaja v tropih. Med njimi so Manaus, Libreville, Kuala Lumpur, Džakarta, Rangoon in Singapur, so še zapisali v raziskavi.

V Ljubljani kot v Virginia Beachu

Ljubljani se po napovedih znanstvenikov v primeru uresničitve tega podnebnega scenarija obeta eden največjih dvigov temperature od vseh evropskih mest, povprečne temperature se bi v tem primeru v naši prestolnici v najtoplejšem mesecu povzpele za osem stopinj Celzija v primerjavi s trenutnimi temperaturami. Podnebje v Ljubljani bi bilo v tem primeru leta 2050 podobno podnebju, kot ga imajo danes prebivalci v Virginia Beachu. Povprečna letna temperatura naj bi bila višja za 3,5 stopinje Celzija.

Podobne napovedi je za Slovenijo lani objavila tudi slovenska Agencija RS za okolje (Arso), ki je opozorila, da se mora Slovenija do konca stoletja pripraviti na višje temperature in več zimskih padavin. Grozi nam segrevanje zraka za šest stopinj Celzija, pogostejši bodo vročinski valovi, več bo tudi padavin, še posebej pozimi in ne severovzhodu.

Precej topleje bo, tako projekcije, tudi na Dunaju, kjer naj bi leta 2050 imeli takšno vreme, kot ga ima sedaj Skopje. Temperature v poletnih mesecih naj bi narasle za 7,6 stopinje Celzija, v poprečju pa za 2,3 stopinje Celzija. Za primerjavo, v Zagrebu naj bi v najtoplejših mesecih beležili 7,3 stopinje Celzija višje temperature, v povprečju pa naj bi te narasle za 2,3 stopinje Celzija.

Pa je Ljubljana pripravljena na vedno višje temperature?

Z Mestne občine Ljubljana (MOL) so nam na vprašanje, koliko sredstev namenjajo ublažitvi podnebnih sprememb, odgovorili, da so s številnimi ukrepi in ambiciozno okoljsko politiko začrtali pot in razvoj, po kateri morajo za preprečevanje in blažitev podnebnih sprememb stopiti vsa mesta na planetu.

Kot pojasnjujejo: "Glede na to, da v proračunu MOL projektov ne vodimo po kontu 'ublažitev podnebnih sprememb', bi bilo oceno zelo težko podati. V lanskem letu smo med drugim uredili plažo na Savi in plažo v okviru ureditve nabrežja Moste. Prav tako smo ob Masarykovi uredili urbani gozd; v 500-litrska korita smo zasadili drevesa in jih namestili ob parku Teren, kjer je pred tem začelo nastajati nelegalno parkirišče. Zasadili smo 19 dreves različnih sort javorja. Uredili smo tudi dijaški park Bežigrad, ki smo ga opremili z urbano opremo in pitnikom ter zasadili manjkajoče grmovnice in dodali manjkajoča drevesa. Z ureditvijo smo oblikovali še eno zeleno površino, na kateri se bodo v senci lahko družili tako dijaki gimnazije Bežigrad, kakor tudi bližnji stanovalci in obiskovalci."

Kot dodajajo, JP Voka Snaga skrbi za več kot 50.000 mestnih dreves, lani so zgolj v sklopu vzdrževanja zasadili 582 novih, prav tako je treba upoštevati še gozdna in sadna drevesa, ki jih v zgoraj omenjenih 50.000 mestnih drevesih ni. Na Oddelku za varstvo okolja MU MOL so lani na novo zasadili 100 sadnih dreves in 45 parkovnih dreves, trenutno pa je skupno zasajenih 530 sadnih dreves v šestih javnih sadovnjakih.

V poletni vročini si lahko pomagamo tudi z umikom v senco, ki je v Ljubljani, kot trdijo na MOL, ne manjka, saj so v preteklih letih uredili številne zelene površine in zasadili nova drevesa. MOL letno za projekte, ki prav vsi prispevajo k blaženju podnebnih sprememb (sajenje dreves, ureditev parkovnih površin, vrtičkov …), namenijo od 600.000 do 700.000 evrov, pravijo na MOL.

Poleg tega dodajajo, da ob prenovah objektov in zunanjih površin šol in vrtcev ta urejajo skladno s predpisanimi normativi, ki predpisuje tudi širitev zelenih površin: "Na področju šolstva pri večini dozidav (novogradenj) sistemsko uredijo ukrepe prezračevanja in hlajenja novih učilnic. Kot najučinkovitejša obramba proti vročini se je izkazala namestitev žaluzij na zunanji strani oken, kar sproti urejamo tako pri novogradnjah kot pri vzdrževanjih. Kjer ti ukrepi v primeru obstoječih prostorov šol ne zadoščajo, nameščamo klime ali prav tako uredimo sistemsko prezračevanje in hlajenje," so pojasnili.

Prebivalci in obiskovalci Ljubljane se lahko ohladijo tudi v bazenih na Koleziji, Kodeljevem in na Iliriji ter ob gozdnatih poteh na urejenih otokih športa za vse.

K segrevanju prispevajo tudi stavbe in njihova energetska učinkovitost, poudarjajo na MOL: "V Mestni občini Ljubljana smo izvedli največji projekt javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji na področju energetskega pogodbeništva. Celotna naložba je vredna 14,9 milijona evrov brez DDV; s prenovami bomo ohranili več kot 170.000 dreves. Pomemben vpliv na blaženje vplivov segrevanja ima tudi zeleno zaledje Ljubljane ter ohranjanje zelenih klinov, ki omogočajo dovod hladnejšega zraka. V zelenih klinih je pozidava z novimi objekti omejena oziroma so faktorji zelenih površin, ki jih morajo skladno z občinskim prostorskim načrtom investitorji omogočati, višji. V občinskem prostorskem načrtu je tudi določeno, da je na objektih s površino strehe več kot 600 m2 treba urediti zeleno streho, razen če je z drugimi predpisi določeno drugače."