Kjer na cestah ni vzpostavljenih trajnih ukrepov za zaščito dvoživk, jim ponekod pomagajo številni prostovoljci, ki jih varno prenesejo čez cesto in tako pomembno prispevajo k ohranjanju te ogrožene živalske skupine. Kot so sporočili iz Informacijskega centra za varstvo dvoživk Slovenije, so leta 2021 po poročanju prostovoljcev na 20 lokacijah na 40 kilometrih cest zabeležili skoraj 63.000 dvoživk, pri tem pa je sodelovalo več kot 330 udeležencev. 

Prvi prostovoljci so letos že pričeli pregledovati cestne odseke in dvoživke prenašati čez cesto. Na nekaterih lokacijah v Sloveniji, kjer imajo to možnost, so problematične cestne odseke zavarovali tudi z začasno varovalno ograjo, ki dvoživkam preprečuje dostop do cestišča, pojasnjujejo. Kot opozarjajo, lahko množične selitve dvoživk pričakujemo v prihajajočih deževnih dneh, ko se bodo večerne temperature povzpele nad 5 °C. Kot opisujejo, se akcije pričnejo takoj po sončnem zahodu, saj so dvoživke nočne živali in so v prvih urah noči najbolj aktivne: "Večja relativna zračna vlaga in večja varnost pred plenilci sta glavna razloga za nočne selitve. Najopaznejše in najbolj množične selitve navadnih krastač in rjavih žab se običajno zgodijo v dveh do treh tednih. Druge vrste, kot so zelene žabe, pupki, urhi, zelene rege, močeradi, zelene krastače in navadne česnovke, so na cestah manj opazne in se selijo kasneje ter časovno bolj razpršeno, v obdobju več mesecev."

Katja Poboljšaj iz Centra za kartografijo favne in flore je povzela rezultate raziskave, ki so jih pripravili v okviru projekta LIFE AMPHICON: "Številne organizacije, društva, prostovoljci in posamezniki že vrsto let prispevajo veliko truda, dela in časa za ohranjanje dvoživk. Tudi leta 2021 je bilo po poročanjih organizatorjev na 20 lokacijah na 40 km cest zabeleženih skoraj 63.000 živih in povoženih dvoživk, akcij prenašanja dvoživk pa se je udeležilo več kot 330 prostovoljcev. K boljšemu poznavanju stanja lokalnih populacij dvoživk prostovoljci pomembno prispevajo tudi z dolgoletnim zbiranjem podatkov. Ti so nato izhodišče za opredelitev trajnih varstvenih ukrepov na cestah, ki dolgoročno zagotavljajo ohranjanje populacij dvoživk na območju." 

Kako lahko pomagate dvoživkam? 

Dvoživkam lahko na njihovi selitveni poti pomaga prav vsak, tako da sodeluje pri akcijah prenašanja dvoživk čez cesto, ki se izvajajo v lokalnem okolju, navajajo. Pri tem naj udeleženci upoštevajo določila prometne varnosti. Obvezna oprema za delo na cesti so odsevni jopič, dobra svetilka, dovolj globoko vedro, v katero pri prenosu čez cesto odlagajo dvoživke, ter primerna oblačila in obutev glede na vremenske razmere. Varnost udeležencev akcij naj bo vedno na prvem mestu. Voznike motornih vozil naprošajo, da na znanih lokacijah ustrezno prilagodijo hitrost vožnje, saj s tem povečajo varnost prostovoljcev na terenu in zmanjšajo število povoženih dvoživk.

Načrtovanje trajnih ukrepov

Izvajanje akcij prenašanja dvoživk čez cesto in postavljanje začasnih varovalnih ograj v času spomladanskih selitev nista trajna rešitev za povoze dvoživk in tudi ne preprečita povozov v poletnem in jesenskem obdobju, poudarjajo. Zato Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) skladno z načrtovanimi projekti, proračunskimi sredstvi in zastavljenim programom reševanja povozov dvoživk na državnih cestah načrtuje izvedbo ustreznih trajnih ukrepov na problematičnih odsekih, sporočajo: "V projektu LIFE AMPHICON bo DRSI vzpostavila podhode in trajne varovalne ograje na petih cestnih odsekih, ki se uvrščajo med najbolj kritične zaradi povoza dvoživk v Sloveniji. Odseki so v krajinskih parkih Ljubljansko barje in Radensko polje, ki sta tudi območji Natura 2000, ter v Kozjanskem regijskem parku."