Odpadki s slabo urejenih odlagališč in divjih odlagališč, ki jih je s seboj odnese deroča reka Drina, se vsaj dvakrat letno ujamejo pred jezom v okolici Višegrada. To je ponavljajoči se ekološki problem, na katerega lokalni okoljevarstveniki opozarjajo že več let, a kljub temu se nič ne spremeni. 

Konec leta 2023 in začetek leta 2024 sta tako znova postregla s pretresljivimi prizori. Reko kazi preproga odpadkov in smeti, od plastike, zarjavelih sodov, lesa, celo gospodinjskih aparatov, piše AP.  Kot je za AP povedal okoljevarstvenik Dejan Furtula iz Eko Centra Višegrad: "Novo leto, stari problemi, nove smeti, ki so priplavale do nas."  

Kot je za naš portal že  izpostavil Furtula, gre za resen ekološki problem, ki že dve desetletji pesti njihovo občino in reko Drino, dogaja pa se zaradi neustreznega odlaganja odpadkov in nastajanja divjih odlagališč na bregovih rek: "Vsako leto nam reka Drina predvsem ob večjih padavinskih dogodkih prinese nekaj več kot 10.000 kubičnih metrov različnih odpadkov. Žal je okoljska ozaveščenost prebivalcev pri nas nizka, zato je vsem lažje smeti vreči v reko in pustiti, da jih odnese voda, kot pa jih odnesti na odlagališče."

 To je velika sramota za vse nas in pokazatelj, da smo daleč od civiliziranega sveta in urejenih držav, izpostavlja. Prepričan je, da se težava lahko reši v nekaj letih. Kot izpostavlja, je treba narediti strategijo za upravljanje z odpadki in odlagališči, ki se nahajajo na obalnih območjih. Kot spomni, je na tem področju še največ naredila Srbija, ki je sanirala nekaj odlagališč ob reki Lim. 

Kot pravi, BiH in Črna gora doslej nista skoraj nič ukrepali, da bi se stanje izboljšalo: "V naši državi ni zadostnega števila regionalnih odlagališč in reciklažnih centrov, kamor bi odvažali odpadke, skoraj 80 odstotkov odlagališč pa nima potrebnih dovoljenj." Prav tako opozarja, da bi bilo treba urediti sistem, da vsaka občina obravnava svoje odpadke, ne pa da občina Višegrad sprejema odpadke iz več mest, ki se nahajajo v zgornjem porečju reke Drine. Kot je dodal: "Mislim, da bo trajalo še nekaj let, da se ta problem reši, vendar le, če bomo na tem delali vse leto in ne samo takrat, ko imamo problem. Preprosto, vse tri države v regiji se morajo dogovoriti za strategijo in začeti odstranjevati odlagališča ob reki."

Kot je povedal za AP, vsako leto zato iz reke odstranijo približno 10.000 kubičnih metrov odpadkov. Ti končajo na deponiji, kjer jih nato sežgejo. Dim, strupeni plini in ostanki v vodi pa predstavljajo nevarnost za zdravje prebivalcev, opozarja. Marca bo zato Eko Center Višegrad začel jemati vzorce vode iz Drine in jih testirati na onesnaževala na več lokacijah, tudi v bližini mestne komunalne deponije. "Skozi zrak, prst in vodo se vsi toksini vrnejo v reko Drino, zato pričakujem, da bo njena onesnaženost res zelo visoka." 

Težava tudi za lokalni turizem 

364 kilometrov dolga Drina, ki teče skozi tri države, je znana po svoji smaragdni barvi in dih jemajočih prizorih. Predvsem priljubljena je za rafting, a kot za AP poudarja Olivera Todorovič iz Višegrajske turistične zveze, ponavljajoča se ekološka katastrofa kazi njeno podobo in preprečuje razvoj turizma: "Umazani prizori, ki večkrat letno pozdravijo obiskovalce ob vstopu v Višegrad, so problem, ki ga ne moremo rešiti".  Kot pove, od turistov slišijo, da umazanija in včasih tudi smrad marsikoga odvrneta od obiska Višegrada. 

Kje tiči razlog za tako dolgotrajno sanacijo? 

Kot  je za naš portal že razložil Furtula, delavci hidroelektrarne na Drini, ki čistijo odpadke, nimajo na razpolago velikega števila tovornjakov in primerne opreme za takšno delo, zato se celoten proces odvija počasneje. Prav tako je ovira dostop do mesta, od koder lahko odvažajo odpadke. Cesta namreč ni dovolj široka, da bi lahko naenkrat pripeljali več vozil, ki bi nato odvažala smeti. Prav tako, našteva, nimajo potrebnih specializiranih plovil za pobiranje smeti ali usmerjanje odpadkov po vodi do mesta, kjer bi jih lahko odstranili iz reke.