Reka Drina v BiH je po nedavnem obilnem deževju  postregla s pretresljivimi prizori, ki razburjajo okoliške prebivalce, ki so zaskrbljeni za svoje zdravje in okolje. Deli akumulacijskega Drinskega jezera pri Višegradu so namreč že več dni povsem prekriti s plavajočimi odpadki, ki so prekrili gladino reke. O tem poročajo tudi mednarodni mediji, kot piše Sky News,  je na tone odpadkov reko, znano po svoji lepoti, spremenilo v 'tekoče odlagališče odpadkov.' 

Dež, ki je v Bosni in Hercegovini začel padati v sredo, je povzročil hiter porast gladine rek v tej državi. Odpadki iz slabo urejenih odlagališč in divjih odlagališč, ki jih je s seboj odnesla deroča reka, pa so se nabrali pred jezom v okolici Višegrada. Tja so se ujele plastenke, zarjaveli sodi, gospodinjski aparati, naplavljen les in številne druge smeti, ki jih je s seboj prinesla reka. Odpadki so se ustavili pred hidroelektrarno, ki je postavljena nekaj kilometrov od žalostnega prizorišča ekološke katastrofe. 

Ponavljajoča se ekološka katastrofa

Kot namreč piše Klix.ba, to nikakor niso novi prizori, ampak se ena izmed najlepših evropskih rek v smetišče za odpadke iz regije prelevi večkrat, še posebej v času obilnejših padavin, ko se na reki naberejo odpadki, ki so po pritokih pripotovali iz treh držav: Srbije, BiH in Črne Gore in iz divjih neurejenih odlagališč ob reki. 

Okoljevarstveniki že dlje časa svarijo, da je neukrepanje v zvezi z divjimi odlagališči ob reki mesto spremenilo v neuradno regionalno odlagališče odpadkov in da gre za veliko sramoto ter ponavljajočo se ekološko katastrofo, ki ogroža tudi delovanje hidroelektrarne. Kot še piše Klix.ba, na perečo težavo plavajočih smeti več let opozarjajo tako okoljevarstveniki, ribiči kot tudi okoliški prebivalci, ki se bojijo izbruhov bolezni. 

Dejan Furtula iz okoljske organizacije Eko Centar Višegrad svari, da takšno onesnaženje pomeni grožnjo okolju in zdravju prebivalstva. Odstranjevanje naplavljenih odpadkov bi lahko trajalo celo do šest mesecev, odpadki pa bodo končali na odlagališčih odpadkov. Kot izpostavlja Furtula, pa lokalno odlagališče odpadkov preprosto nima dovolj kapacitet, da bi bilo zmožno sprejeti in upravljati s takšno količino odpadkov. Kot dodaja, prav tako odlagališče ne dobi nobene finančne ali kakršnekoli pomoči pri reševanju tako obsežne katastrofe. Kot opisuje, zato na odlagališču nenehno tlijo požari: "Ne gre pa le za ogromno okoljsko in zdravstveno grožnjo, temveč je to velika sramota za vse nas."

Spomnimo, da smo že leta 2021 poročali, da se je pri jezu nabralo za približno 4000 kubičnih metrov odpadkov. Direktor HE Višegrad Nedeljko Perišić je tedaj poudaril, da gre za meddržavno vprašanje. Dejal je, da pristojna ministrstva treh držav delajo na zapiranju divjih odlagališč, čeprav so ta vsem dobro znana. "Kazati s prstom na posameznika, na eno institucijo ali na eno mesto, mislim, da s tem v tem trenutku ne bomo ničesar dosegli. Treba je mapirati vsa divja odlagališča ob reki Drini in njenih pritokih in to je naloga vseh ministrstev v vseh treh državah, iz katerih ti odpadki prihajajo" je poudaril Perišić.  A se očitno še vedno ni nič premaknilo, reko pa tako znova dušijo gore smeti.