Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo si v okviru projekta LIFE Pinna prizadeva za zaščito kritično ogroženega velikega leščurja (Pinna nobilis). Glavni cilj projekta je zaščititi kritično ogroženo školjko in endemit Sredozemskega morja – velikega leščurja (Pinna nobilis), in sicer z izvajanjem posebnih ukrepov za ohranjanje in ponovno naselitev na pilotnih območjih v zahodno Sredozemsko in Jadransko morje. 

"Veliki leščur (Pinna nobilis) igra izjemno pomembno vlogo v morskem ekosistemu. Prvič, deluje kot velik filtrator, ki vsakodnevno precedi velike količine vode in s tem zmanjšuje motnost ter ohranja kakovost vode. Drugič, je biogradnik, ki na svoji lupini nudi dom mnogim drugim organizmom", je povedala dr. Valentina Pitacco, raziskovalka, ki na strani MBP NIB vodi ta projekt. 

Rezultati monitoringa  kažejo, da  je pri nas – tako kot na Hrvaškem – še vedno mogoče najti nekaj živih osebkov, vendar so večinoma mladi in zelo razdrobljeni. Konec leta, ko bodo preverili zbiralnike ličink, ki so jih namestili v morje, bodo imeli dodatne informacije o razmnoževalnem potencialu vrste, pripoveduje Pitaccova. 

Zbiralniki ličink, rast v laboratoriju in v zaščitnih kletkah 

Na morski biološki postaji so namreč začeli številne ukrepe za ohranitev vrste. Ukrepi vključujejo spremljanje naseljevanja mladih leščurjev s pomočjo zbiralnikov ličink, nadzorovano rast v laboratoriju in v posebnih zaščitnih kletkah v morju, ki jim sledi nadaljnje presajanje na posebej izbrana sprejemna mesta, ko ogroženi mehkužci dosežejo takšno velikost, da so manj ranljivi za pritiske plenilcev, naštevajo.  Te aktivnosti potekajo v sodelovanju s podjetjem Shoreline in morskim zavarovanim območjem – MPA Miramare za italijanski del Tržaškega zaliva. 

V preteklosti je velikega leščurja že ogrožalo človekovo delovanje, nabirali so ga namreč za prehrano ljudi in za pridobivanje "morske svile" iz posebnih vlaken, s katerimi se ta školjka pritrjuje v morsko dno – bisusa.  Poleg tega se je vrsta spopadala z degradacijo habitata, med drugim tudi zaradi neprimernega sidranja v njihovem okolju. Kljub temu so bili zaščitni ukrepi učinkoviti in so omogočili obnovo vrste.

A populacijo je čakal usodni udarec. Leta 2016 je v Španiji izbruhnila bolezen, ki je povzročila množično umiranje velikih leščurjev, ki se je žal razširila tudi v druge dele Sredozemskega morja. Bolezen je posledično prizadela tudi slovensko obalo, kjer je bila smrtnost na večini območij skoraj 100-odstotna. Zaradi tega je Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) vrsto uvrstila med "kritično ogrožene".

Slovenska obala je bila sicer eno zadnjih območij, kjer je izbruhnila ta bolezen, prvi primer so obravnavali leta 2020. Tako so bili ohranitveni ukrepi, kot tudi projekt Life Pinna, načrtovani že prej, ko je bila slovenska populacija še zdrava in so bile razmere v preostalem delu Sredozemlja kritične. A zdaj se na žalost tudi pri nas srečujemo s podobnim obsegom težave kot druge države, opozarja Pitaccova. 

Pa je danes znanega že kaj več o bolezni, ki je zradirala celotne populacije velikih leščurjev?

Kot pripoveduje Pitaccova, natančen vzrok za množičen pogin školjk še vedno preiskujejo. Prisotnost parazita Haplosporidum pinnae je bila najprej odkrita pri mrtvih primerkih Pinna nobilis in nato obravnavana kot edini domnevni vzrok za odmiranje, vendar so bili kasneje v mrtvih in bolnih osebkih odkriti še drugi patogeni, poudarja. 

Novejše raziskave so tako pokazale, da je mogoč vzrok za odmiranje sinergija različnih patogenov. Kot dodaja, tudi višje temperature vode veljajo za dejavnik, ki spodbuja te parazite. Bi se lahko pojav množičnega pogina ponovil? Kot odgovarja Pitaccova, tega črnega scenarija ne moremo izključiti, a bi raziskovalcem lahko sedanje izkušnje pomagale, da bi v prihodnosti hitreje in učinkoviteje ukrepali.  

Ne nabirajte praznih lupin 

V okviru projekta in v času obnove te izjemno karizmatične vrste je zato sodelovanje javnosti ključnega pomena, poudarjajo. Pozivamo k ozaveščanju o pomembnosti ohranjanja velikega leščurja ter s tem k ozaveščanju in spoštovanju naravnega habitata teh mehkužcev. Hkrati želimo ljudi spodbuditi, da se aktivno vključijo in sodelujejo v spremljanju in ohranjanju te dragocene vrste, zato sporočajo iz Morske biološke postaje Piran. 

Kot poudarjajo, je pomembno, da ne nabiramo praznih lupin školjk. Lupine velikega leščurja so namreč pomembno zatočišče za druge nevretenčarje in vrste rib, kar velja tako za žive kot tudi mrtve primerke. Ljudi pozivajo, da inštitutu sporočijo vsak najdeni živi osebek. Za preverjanje, ali je žival še živa, je dovolj vrh lupine nežno oplaziti z roko. Ob dražljaju se lupina zdrave školjke v nekaj sekundah zapre, pri prizadetih školjkah je ta reakcija počasnejša, razlagajo. Poleg tega prosijo, da si najditelji zapišejo lokacijo, globino, datum, velikost lupine in, če je mogoče, priložijo fotografijo primerka.