Posnetek z Raba prikazuje žalosten prizor 'puščave' poginulih velikih leščurjev na morskem dnu. A vseeno se na 'pokopališču školjk' pojavi žarek upanja. Med poginulimi školjkami je potapljačica namreč opazila živ primerek. In hrvaški mediji so o odkritju poročali z navdušenjem. Kot je za naš portal povedal vodja morskega oddelka WWF Adria Mosor Prvan, so najdbe živih primerkov velikih leščurjev v jadranskem morju postale redkost: "Po celotnem Sredozemlju smo v roku nekaj let zabeležili pomore te naše največje školjke."  

Morska pandemija, ki je kriva za pomor velikega leščurja

Kot je pojasnil, so tudi te dragocene školjke, ki v ekosistemu igrajo pomembno vlogo čistilcev morja, na nek način doživele pandemijo, napad parazita, za katerega so menili, da povzroči 100-odstotno smrtnost te dragocene morske vrste. Ravno zato je vsak nov, živ primerek, ki ga odkrijejo, dragocen, saj je živih školjk ostalo tako malo, da je prav vsaka na novo odkrita še kako pomembna, izpostavlja. Prav zato so v zadnjih letih vsak odkrit živ primerek poimenovali. Rabska je dobila ime Mia, po arheologinji, ki jo je odkrila, pripoveduje Prvan. 

Mia je s seboj prinesla upanje, da bodo sčasoma morda naleteli na več živih primerkov, a kot poudarja Prvan, v tem trenutku odkriti primerek pomeni le upanje in nič več od tega: "A upanje, ki nam daje optimizem, da veliki leščurji kljub vsemu lahko preživijo to 'pandemijo'." Doslej so jih v Jadranu odkrili več deset in kot pravi, resnično upajo, da jih bodo sčasoma še več, na Hrvaškem doslej vedo za 12 živih primerkov. 

Zaščitili so jo s posebno kletko 

Potapljači so Mio zaščitili s posebno kletko: "Smo v situaciji, ko je vsak primerek pomemben za obstoj vrste. Zato jih moramo zaščititi za vsako ceno," pravi Prvan in pojasnjuje, da je kletka ne ščiti pred parazitom, ki je vzrok pomora leščurjev, ampak pred ljudmi. Kot namreč poudarja, čeprav je vrsta zakonsko zaščitena, neodgovorni posamezniki še vedno prežijo na morebitne žive primerke in jih nabirajo. Poleg tega pa obstaja verjetnost nenamerne poškodbe:  "Neverjetno, da smo prišli do te situacije, a tako je." Kot je opisal proces, je potrebnega le malo truda, volje in časa za izdelavo kletke, ki zaščiti dragoceno školjko. 

Na kletki je opozorilo za naključne 'mimoidoče', da poteka raziskovanje in da naj se primerka ne dotikajo, je še pojasnil. Veliki leščurji so bili nekoč ogroženi, ker so jih iz morja nabirali ljudje za hrano in za okras. Ko so leščurje zakonsko zaščitili, se je to spremenilo in vrsta se je obnovila. A od leta 2016 so se v Sredozemlju začeli masovni pomori školjk, ki jih je povzročil parazit, imenovan Haplosporidium pinne. V nekaj letih se je razširil po vsem Sredozemlju in prispel tudi do Jadrana. Raziskovalci še vedno ne vedo, zakaj so prav veliki leščurji tako ranljivi na patogene, zato predvidevajo, da za takšno smrtnostjo stoji še kakšen razlog, v vsakem primeru pa gre za kompleksno bolezen, pravi Prvan. Vsaka vrsta v naravi je pomembna, saj ima svojo vlogo v ekosistemu, zato je ekosistem stabilen. Z izginjanjem vrst pa ekosistem slabi in je vedno bolj občutljiv na spremembe, sklene Prvan.