Za smrt devetletne deklice iz Londona, ki je imela hudo astmo in je živela ob prometni cesti, je bil kriv onesnažen zrak, je lani uradno sporočil mrliški oglednik. Ella Kissi-Debrah je umrla februarja 2013 po hudem astmatičnem napadu. Pred tem so jo v treh letih skoraj 30-krat prepeljali v bolnišnico zaradi težav z dihanjem. Deklica je živela na jugovzhodu Londona, le 30 metrov od londonske obvoznice, kjer je pogosto gost promet z zastoji. V sodbi so pojasnili, da je bila deklica izpostavljena višji koncentraciji dušikovega dioksida, kot dovoljujejo smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Pristojnim ni uspelo znižati ravni dušikovega dioksida, kar je verjetno prispevalo k smrti deklice, so sporočili. 

Zdaj je v teku štiriletna raziskava, v kateri raziskovalci z londonske univerze Queen Mary s številnimi aktivnostmi spremljajo, kakšen vpliv ima onesnaženje zraka na zdravje šolarjev v Londonu. Dosedanje raziskave po svetu so pokazale na upočasnjen razvoj pljuč otrok, ki živijo na onesnaženih območjih, zaradi česar jim lahko grozijo težave z dihanjem, ki jih lahko spremljajo celo življenje, in celo prezgodnja smrt. Dolgotrajna izpostavljenost hudemu onesnaženju lahko sproži tudi napade astme, ugotavljajo raziskovalci. 

"Otroci so še posebej občutljivi, ker v tem obdobju hitro rastejo. V obdobju rasti pa se pospešeno razvijajo ključni organi, kot so srce, pljuča in možgani, na katere vpliva onesnažen zrak," pojasnjuje James Scales,  sodelujoči pri raziskavi. "Pokazali smo, da onesnaženje zraka upočasni razvoj njihovih pljuč. Vemo pa, da lahko upočasnjen razvoj pljuč pripelje do razvoja respiratornih bolezni v odrasli dobi." 

V Londonu se soočajo z eno najvišjih stopenj onesnaženosti zraka. Promet pa je tam odgovoren za približno 50 odstotkov emisij, so izračunali raziskovalci.  Osnovna šola ArchBishop leži le nekaj metrov od posebne varne 'ultranizkoemisijske cone', ki so jo v britanski prestolnici predstavili aprila 2019.  

Eden najbolj radikalnih protionesnaževalnih ukrepov na svetu

Ultranizkoemisijko cono so načrtovali zato, da bi izboljšali zrak v Londonu. Ultranizkoemisijska cona (ULEZ) v Londonu pomeni takso, ki jo plačajo vozniki vozil, ki ne izpolnjujejo standardov glede izpušnih plinov. Cono in takso je načrtoval že takratni župan Boris Johnson leta 2014. Pridobljena sredstva se investirajo v londonski prometni sistem in izboljšanje kakovosti mestnega zraka. Shema je ena najbolj radikalnih protionesnaževalnih ukrepov na svetu. 

V Londonu se je število vozil, ki najbolj onesnažujejo zrak, tako zmanjšalo s 35.600 (marca 2019) na 23.000 (julij 2019). Raven emisij v osrednjem Londonu se je znižala za 20 odstotkov, kažejo podatki. Število vozil, ki izpolnjuje zahtevane standarde, se je povečalo z 61 odstotkov (marca 2019) na 74 odstotkov (september 2019). 72 odstotkov Londončanov podpira to shemo in njene cilje. Spodbujajo dostavo na alternativni način (hibridna vozila, kolesarska dostava, električna vozila, itd.). V Veliki Britaniji je 13 takšnih con, najdemo jih še na Danskem (4), Švedskem (6) Nizozemskem( 12), v Nemčiji (64), na Češkem (1), v Avstriji (5) in v Španiji.  

V okviru raziskave tako že dlje časa z različnimi preiskavami beležijo, ali se je zdravje šolskih otrok, ki obiskujejo šolo v takšni 'varni coni', zaradi izboljšanjih pogojev in čistejšega zraka izboljšalo v primerjavi z drugimi otroki. S pomočjo številnih preiskav bodo tako lahko raziskovalci zaključili, ali je izboljšanje zdravja otrok, povezano z izboljšavami v kakovosti zraka, ki so mu bili izpostavljeni otroci, ali na morebitno izboljšanje kapacitete pljuč vplivajo drugi dejavniki. 

Potrebni odločnejši ukrepi, za zdaj vpliva na zdravje otrok niso potrdili

10-letni May Angel, ki obiskuje to šolo, opisuje, da je v Londonu veliko avtomobilov, ob tem pa zelo malo električnih vozil, zato je onesnaženje precejšnje: "Tu pa smo v varni coni, kar pomeni, da sem ne smejo najbolj 'umazani' avtomobili." 

"Verjetno vse starše in družine skrbi, kakšen zrak dihajo njihovi otroci. Če se ti gibajo na prometno obremenjenih območjih, ni pomembno, ali živijo na podeželju ali v mestu, oboje je problematično," razmišlja njegova mama Faye Angel. 

V štiriletno raziskavo je vključenih še 84 drugih šol, ki jih obiskuje približno 3.500 otrok, starih od šest do devet let. Ravnatelj ene izmed njih, Gareth Morris, upa, da bi raziskava lahko vodila do resničnih sprememb: "Naš glavni vhod je na prometno izjemno obremenjeni cesti. Za povrh pa je takrat, ko otroci prihajajo k pouku, promet najgostejši. Upamo, da bo vzpostavitev nizkoemisijskih con okoli šol oziroma zmanjšanje prometa na teh območjih v času, ko v šole prihajajo in iz njih odhajajo učenci, pripomogla k temu, da otroci ne bodo več izpostavljeni tako velikim količinam izpustov. Upam, da bo to pripomoglo k boljšemu zdravju naših otrok."

Scales sicer izpostavlja, da je letošnje zaprtje mesta zaradi koronavirusa bolj malo pripomoglo k izboljšanju zraka. Upajo, da bo raziskava pokazala, ali umestitev takšnih nizkoemisijskih con v resnici blagodejno vpliva na zdravje otrok. "Za izboljšanje zdravja so, kot lahko sklepamo glede na sedanje rezultate, potrebni veliko odločnejši posegi po vsem mestu. Prvo območje z  ultranizkimi emisijami je onesnaženje zraka na splošno sicer zmanjšalo, vendar to ni imelo vpliva na zdravje otrok," je sklenil Scales. 

​​​​​​​