Začela se je nova 'podnebna era'. Evropa želi do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. Pogajalci držav članic in Evropskega parlamenta so konec aprila dosegli dogovor glede novih podnebnih pravil. S tem so odprli pot uzakonitvi cilja podnebno nevtralne Evropske unije do leta 2050 in zmanjšanju količine izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 za najmanj 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990, so sporočili iz Bruslja. 

V finskem mestu Lahti pa so s številnimi investicijami že dobro zakorakali po poti energetskega prehoda, ki vodi k podnebni nevtralnosti. 

Povsem opustili premog

Največja posebnost mesta je popolna opustitev premoga. V mestu je zdaj elektrarna, ki odpadke mesta spreminja v elektriko in energijo za ogrevanje. Prav tako pa so postavili tudi elektrarno na biomaso, a kot poudarjajo, za gorivo ne sekajo novih dreves, temveč za proizvodnjo energije uporabljajo zgolj odpadke lesne industrije. Mesto je za takšen energetski prehod pet let porabilo 180 milijonov evrov. Ko sta elektrarni pred dvema letoma začeli delovati, je mesto lahko končno opustilo premog. Kot je povedala Esa Tepponen, iz  Lahti Energia: "Okolje jemljemo resno in pripravljeni smo bili na vlaganje v nove tehnologije. Zato smo opustili premog kot gorivo in ga nadomestili z biomaso. To je znižalo emisije ogljikovega dioksida za kar 600.000 ton letno."  

To je približno tolikšna količina ogljikovega dioksida, kot ga na leto proizvede 60.000 Fincev, dodaja. Takšna proizvodnja električne energije je skoraj 100-odstotno učinkovita, celo odpadki iz te tovarne so ponovno uporabljeni pri gradnji cest in gnojenju gozdov, pravi. In takšna investicija tlakuje pot k podnebni nevtralnosti, so prepričani v mestu. Kot je pojasnil Ville Niinistö, nekdanji finski minister za okolje, se mora za dosego tako ambicioznega podnebnega cilja na ravni Evrope, odločno odzvati javni sektor, ki mora prevzeti pobudo: "Menim, da je Lahti dober primer in zgled za ostala mesta."

Skupnostni vrtovi: Posadi, utrgaj, pojej – a zadnjo rastlino vedno pusti 

A proizvodnja energije ni edino, kar mesto bliža dosegi tega cilja. Je tudi vrelišče trajnostnih bivanjskih inovacij. Te se velikokrat izkažejo za zelo preproste, kot denimo skupnostni nasadi rastlin in vrtički, ki spodbujajo duh skupnosti. Na njih lahko namreč vsakdo posadi rastline in jih tudi uporablja, in kot povedo prebivalci, nove povrtnine občasno skupaj proslavijo s kozarcem šampanjca. 

Kot pojasnjuje prebivalka Maria Hyvönen, so pravila precej preprosta: "Posadiš lahko karkoli želiš, lahko prineseš presežke s svojega vrta. Vzameš lahko kar koli hočeš, ampak nikoli ne smeš utrgati zadnje rastline oziroma pridelka."  Kot je pojasnila, so takšen projekt začeli v sodelovanju z osnovno šolo in tako se učenci učijo vrtičkanja. A to ni le vrt. Prebivalci skrbijo, da je 97 odstotkov odpadkov, ki jih proizvedejo recikliranih ali uporabljenih za proizvodnjo energije. 

Knjižnica – v kateri si lahko izposodijo marsikaj drugega kot le knjige

Prav tako so ustvarili svojo aplikacijo 'Knjižnica predmetov', s pomočjo katere si lahko delijo stvari za gospodinjstvo, igrače in ostale stvari. Vse s ciljem, da bi znižali količino proizvedenih odpadkov: "Na dnu omare lahko najdeš šotor, igrače ali pa rabljen gospodinjski aparat. Če se ti zdi, da ga še ne bi podaril naprej, ker ga boš še potreboval, ga enostavno vpišeš v aplikacijo in to stvar si lahko izposodijo tvoji someščani," opisuje Maria.  

In kako so prehod v bolj trajnostni življenjski slog posvojili prebivalci? Jim je ta že zlezel pod kožo? "Tukaj živim 20 let, zato sem lahko opazovala 'trajnostno evolucijo Lahtija'. Opažam, da je precej prebivalcev zainteresiranih za trajnostni način življenja in tudi sami pričenjajo tako živeti,"  je povedala prebivalka Minna Laherto. 

Zgodba o mestu, ki bi rado doseglo nični ogljični odtis in zdaj na tej poti prehiteva vsa druga, pa se je začela pred 50 leti. Z enim najbolj onesnaženih finskih jezer, ki so ga uspešno 'rešili'. In danes se mesto lahko pohvali celo z ogljično nevtralnim simfoničnim orkestrom. Teemu Kirjonen s Simfoničnega orkestra Lahti tako poudarja: "Zemlji lahko pomagamo s sporočilom, da če na Finskem obstaja simfonični orkester, ki razmišlja o okoljskih problemih, kaj ovira kogarkoli na tem svetu, da ne bi širil enakega sporočila?"

In zaradi vseh teh prizadevanj mesta in njegovih prebivalcev so Lahti razglasili za evropsko zeleno mesto leta. Da bi pokazali dober primer prakse, kako bi lahko v Evropi dosegli podnebne cilje. In, da bi jih dosegle, bodo morale vse članice EU močno pritisniti na plin. 

Evropski parlament in države članice z dogovorom glede zmanjšanja izpustov, a nekateri kritični

Pogajalci držav članic in Evropskega parlamenta so namreč konec aprila po več mesecih dosegli dogovor glede novih podnebnih pravil. S tem so odprli pot uzakonitvi cilja podnebno nevtralne Evropske unije do leta 2050 in zmanjšanju količine izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 za najmanj 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990, so sporočili iz Bruslja. 

Evropski parlament je sicer zasledoval še bolj ambiciozen cilj 60-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, a so pogajalci po 15 urah pogovorov popustili ter sprejeli predlog vodij držav članic s konca leta 2020 glede 55-odstotnega zmanjšanja.

Komisija je novembra 2018 prvič predstavila svojo vizijo za podnebno nevtralno EU do leta 2050 v skladu s ciljem Pariškega sporazuma, da se dvig globalne temperature omeji na precej pod 2 °C in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C. Evropski parlament je 14. marca 2019 podprl cilj EU, da se dosežejo neto ničelne emisije toplogrednih plinov. Evropski svet je 12. decembra 2019 potrdil cilj podnebno nevtralne EU do leta 2050.

Do dogovora so sicer skeptične nevladne organizacije. V društvu za sonaraven razvoj Focus tako dogovor komentirajo: "Dosežen dogovor o vsaj 55-odstotnem neto znižanju emisij EU do leta 2030 pomeni dejansko le 52,8 % znižanje emisij do leta 2030, saj bo k ciljem možno prištevati tudi ponore. EU kot ena najbolj razvitih regij sveta nosi tako zgodovinsko odgovornost za podnebno krizo, kot tudi odgovornost, da glede na svoje zmožnosti k skupnemu naslavljanju podnebnih sprememb prispeva več. Za udejanjanje zavez Pariškega sporazuma bi tako EU morala svoje emisije do 2030 zmanjšati za 65 %. Študije kažejo, da je to izvedljivo."