EKOLOGIJA
Gore odpadnih oblačil iz naših omar na drugem koncu sveta
Če vi plačate nizko ceno za nov kos oblačila, kraji, kot so puščava Atacama v Čilu ter afriški državi Gana in Kenija plačajo pravo ceno. Trenutno namreč nosijo največje breme svetovnega tekstilnega odpada, piše Euronews. Pot vašega oblačila se namreč ne konča, ko zaprete smetnjak, v katerega ste ga odvrgli.
Kot smo že pisali, si je puščava Atacama prislužila nezaželen naziv 'svetovnega smetnjaka oblačil'. Tam je namreč odloženih približno 741 hektarjev zavrženih oblačil. Podatki kažejo, da veliko oblačil, ki pristanejo na teh kupih, ni bilo nikoli nošenih, zaradi nizke kakovosti pa jih je nemogoče prodati naprej. Čile so prvi med uvozniki rabljenih oblačil v Južni Ameriki, vendar tudi tu zaradi slabe kakovosti oblačil, kar je posledica hitre mode, velik del oblačil preprosto odvržejo. Gore neželenih oblačil niso samo moteče za oko, ampak so škodljive tudi za okolje in ljudi, ki živijo v okolici.
To velja tudi za države v Afriki, kot je Gana. Oblačila, donirana dobrodelnim trgovinam in organizacijam iz držav, vključno z Združenim kraljestvom, ZDA in Kitajsko, se velikokrat prodajo naprej izvoznikom in uvoznikom, ki nadaljujejo verigo tako, da jih prodajo prodajalcem na trgih, kot je denimo Kantamanto v glavnem mestu Gane Akri. Država vsak teden uvozi 15 milijonov kosov rabljenih oblačil, ki jih lokalno imenujejo 'mrtva oblačila belega človeka'. Velja za največjo uvoznico rabljenih oblačil na svetu.
Kantamanto gosti na tisoče stojnic, ki ponujajo oblačila nizkocenovnih prodajalcev mode, katerih kosi se zagotovo znajdejo tudi v naših omarah. Veliko oblačil ima še vedno etikete dobrodelnih trgovin. Seveda je prodati te izjemne količine razstavljenih kosov oblačil misija nemogoče. Zato po ocenah kar 40 odstotkov oblačil v Kantamantu postane odpadek.
Medtem ko nekatere odpadke odstranijo službe za ravnanje z odpadki, druge preprosto zažgejo v bližini tržnice, zaradi česar se onesnaži zrak. Ostalo pristane na nelegalnih odlagališčih. Na območju v bližini, ki se imenuje Old Fadama, živi več kot 80.000 ljudi. A območje je sčasoma postalo ogromno odlagališče odpadnih oblačil, kar pomeni, da kraj ni več prijeten, še manj pa zdrav za bivanje. V bližini je tudi laguna, ki vodi do oceana. Od tam se odpadki in kemikalije iz oblačil izpirajo v morje, plaže po vsej državi pa so prekrite skupi neželenih oblačil, opisuje Euronews.
Dan v rabljenih oblačilih
Francoska raziskava iz leta 2022 je pokazala, da medtem ko 35 % ljudi pravi, da zavržejo svoja oblačila, ker so obrabljena, jih 56 % kot razlog navede, da jim oblačila ne pristajajo ali da so se jih preprosto naveličali. Torej več 50 % oblačil zavržemo zaradi drugih razlogov, kot je obrabljenost oblačil, kar pa kaže, da odgovornost vsekakor nosimo tudi potrošniki.
Raziskava društva Ekologi brez meja Obleka naredi človeka je razkrila, da delež prodanih oblačil iz druge roke znaša manj kot 1 %, še redkeje pa se v Sloveniji poslužujemo izposoj. Po drugi strani pa letno v povprečju vsak od nas zavrže 12 kg oblačil. Za Ekologe brez meja, Pravično trgovino Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj je bil to jasen signal, da morajo spodbuditi in približati ponovno uporabo. Zato četrto leto zapored 23. aprila organizirajo Dan v rabljenih oblačilih in vas vabijo, da se jim pri tem pridružite. Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in hiperodlaganje'. Kot pravijo, se jim najlažje zoperstavimo z zgledom, od tod tudi zamisel in potreba po Dnevu v rabljenih oblačilih.
Kako lahko sodelujete?
23. aprila zato oblecite rabljena oblačila in z zgledom na družbenih omrežjih k ponovni uporabi spodbudite tudi svoje bližnje. Fotografirajte se v oblačilih iz druge roke, tistih, ki vam jih je dala babica ali pa posezite po stylingu iz recikliranih kosov. Fotografirajte se z napisom Dan v rabljenih oblačilih in objavi dodajte #DanVRabljenihOblačilih.
