Že peto leto se prostovoljci Slovenske filantropije vsak delovni dan odpravijo na teren, potrkajo na vrata gostincev, s katerimi so dogovorjeni, ti pa jim predajo nedotaknjeno hrano, ki jim je ostala in bi jo sicer morali zavreči. Mi smo se jim pridružili na terenu v petek, ko jim viške hrane donirajo na Odprti kuhni in v eni od restavracij v središču mesta.

Boštjan, Melita in Mario so se najprej okoli 21. ure oglasili na Slovenski filantropiji, kjer so prevzeli termo posode za shranjevanje živil, službeni avtomobil in vso potrebno dokumentacijo. Ob prevzemu hrane prostovoljci namreč zabeležijo lokacijo prevzema in količino donirane hrane. Nato so se odpravili v pekarnici in kavarnici Simit Sarayi, kjer so jih je že čakali s paketom sendvičev, zavitkov in drugega pekovskega peciva, ki jim jih tisti dan ni uspelo prodati. 

To je eden zadnjih gostincev, ki so se pridružili projektu "Viški hrane – Obrok ljudem ne smetem", svoje viške hrane pa so filantropiji ponudili že kmalu po odprtju na začetku maja. "Ugotovili smo, da nam vsakič hrana ostane. Ostanke zavržemo, ker naslednji dan zgodaj zjutraj pripravljamo in pečemo novo svežo hrano," pojasni Jasmina Smajić Šupuk. Zaradi navad potrošnikov in tudi nekaterih zakonskih omejitev namreč ne morejo ponujati izdelkov prejšnjega dne. Hrana pa kljub dobremu načrtovanju ponudbe ostane skoraj vedno, saj vse do konca delovnika kupcem morajo nekaj ponuditi. "V povprečju, na obisk filantropije, predamo od pet do 10 kosov skutine, špinačne in krompirjeve pite. Od 10 do 15 kosov špinačnih sirovih in krompirjevih palčk. Predamo jim tudi simite – kruh posut s sezamom v obliki preste. Tega pečemo nekajkrat na dan in skoraj vedno ostane. V povprečju predamo tudi od 10 do 20 različnih vrst sendvičev," našteva. 

Ko so prostovoljci izpolnili obrazce, zapisali količino prejete hrane in jo varno spravili v avtomobil, so se odpravili na naslednjo lokacijo, kjer jih je prav tako čakala pripravljena donacija. Vsak petek v središču Ljubljane vejejo različne vonjave, saj ob Ljubljanski stolnici poteka tržnica sveže pripravljenih dobrot, na kateri različni slovenski kuharski mojstri kuhajo v živo in na stojnicah prodajajo svoje jedi. Ko se dogajanje konča, po navadi okoli 21. ure, začnejo gostinci pospravljati posode in ostanke hrane. Viškov hrane pa tudi tukaj ne zavržejo, pač pa jih gostinci prinesejo na zbirno mesto, kjer hrano razvrstijo in označujejo glede na tip hrane. Tako je ob prihodu prostovoljcev vse pripravljeno za prevzem.

Vse skupaj je že zelo utečena praksa, saj Odprta kuhna v projektu Viški hrane sodeluje že drugo leto. "K sodelovanju so vabljeni vsi naši gostinci. Pri tipu hrane nismo omejeni, ponudniki lahko donirajo tako pripravljene jedi kot tudi surovine. Omejitev je le pri hrani, ki jo je treba zaužiti takoj po pripravi, takšne hrane ne doniramo. Pri donacijah morajo gostinci upoštevati pravila, ki jih določa Slovenska filantropija – predvsem je pomembno, da je jasno označeno, kateri tip hrane je v katerem vsebniku, ter da je hrana zaščitena pred zunanjimi vplivi," je v imenu projekta Odprta kuhna pojasnila Nina Žitnik. 

Viški hrane niso le stvar slabega načrtovanja

Najbrž marsikdo na hitro pomisli, kako je sploh mogoče, da hrana ostaja. So gostinci slabi načrtovalci ali pa smo potrošniki navajeni na polne police in posode, saj hočemo hrano čim prej zaužiti? V gostinstvu se viški hrane pojavijo zaradi različnih vzrokov, pravi Žitnikova. "Število kupcev variira glede na vremenske razmere, temperature, čas v letu in še mnogo drugih dejavnikov. Nemogoče je natančno predvideti, koliko hrane bo ravno prav za en dan – včasih je zmanjka pred zaključkom dneva, včasih pa je nekaj ostane. Treba je poudariti, da gostinci večino hrane lahko porabijo tudi naslednji dan, a se mnogi kljub temu odločajo za donacijo."

Podobno pravijo v Simit Sarayi: "Še posebej na začetku nam je hrane ostajalo več, ker smo raziskovali trg, peko in izdelavo novih izdelkov. Sedaj smo že nekako ujeli ritem, čeprav nas še vedno včasih preseneti avtobus nenapovedanih turistov ali sončen dan, ko je manj strank in ostane več hrane." Kot dodaja, se vsak lokal, restavracija ali pekarna trudi svoje goste zadovoljiti in jim ponuditi čim bolj kakovostno, svežo in bogato ponudbo. "Tako pač je, to je trg. Vedno pa bo določen odstotek hrane, ki bo ostajal. Zato je projektna ideja filantropije odlična, saj zapolni prostor in viške hrane uporabi in razdeli tistim, ki jo potrebujejo," pravi Smajić Šupukova.

Komu namenijo viške hrane?

Viškov hrane je včasih veliko, včasih pa malo ali nič, pravi Tina Velišček, koordinatorka prostovoljcev pri Slovenski filantropiji. "Prostovoljci tako da zadnjega ne vedo, koliko hrane bodo imeli za deljenje. Če hrane ni veliko/dovolj, razdelijo donirano konzervirano hrano. Ob petkih dobljeno hrano dostavijo na pet lokacij."

Samo lani so razdelili več kot 9500 toplih obrokov, pa tudi veliko kruha, konzervirane hrane in higienskih pripomočkov. Hrano je doniralo 10 donatorjev, razvažalo jo je 25 prostovoljcev, prejemalo pa 139 uporabnikov. "Če preračunamo, da je en obrok težek povprečno 300 g, smo razdelili 2850 kilogramov hrane," pravi Veliščkova. 

Komu pa razdelijo hrano, ki jo samo v Ljubljani ekipa 29 prostovoljcev razdeljuje kar sedemkrat na teden – torej vsak dan? "Hrana je namenjena ljudem v stiski. To so ljudje z nizkimi dohodki, ki si drugače ne bi mogli privoščiti kvalitetnega obroka. Veliko je tudi družin," pojasni Veliščkova. Z vsakim, ki pride do njih zaradi  stiske, najprej opravijo razgovor, kjer preverijo, v kakšni situaciji se je znašel. Pogosto so to prejemniki denarne socialne pomoči, brezposelni, pa tudi upokojenci z zelo nizkimi pokojninami. Kandidati jim po potrebi predložijo tudi ustrezna dokazila. "V program se lahko vključijo osebe, za katere ocenimo, da tovrstno pomoč res potrebujejo," pravijo na filantropiji.

Če na filantropiji presodijo, da posamezniki ali družine res potrebujejo pomoč, dobijo zdrav, topel in kakovosten obrok. "Obenem pa prihajanje po hrano zanje pomeni tudi socialno aktivacijo. Po hrano pridejo z avtobusom ali kolesom, ob čakanju se družijo med seboj in s prostovoljci, izvedo še za druge naše aktivnosti. Nekateri so celo postali naši prostovoljci," pravi Veliščkova.

Prispevek k zmanjšanju količine odpadkov

Z razdeljevanjem viškov hrane družinam v stiski omogočijo, da zaužijejo vsaj nekaj kakovostne hrane. Projekt pa ima tudi pomemben okoljski vidik, saj na tak način prispevajo k zmanjševanju količine še vedno uporabne in okusne hrane, ki bi v nasprotnem pristala v smeteh.

Ravno iz tega razloga so pri projektu Odprta kuhna že od vsega začetka skrbeli, da hrana, ki ostane, namesto v smeti roma za dober namen. "K projektu smo pristopili na začetku lanske sezone, marca 2018, saj smo zaključili sodelovanje z organizacijo, ki je viške hrane prevzemala dotlej. Za prevzem preostale hrane skrbimo že od samega začetka projekta, saj se zavedamo, da je naša odgovornost poskrbeti, da se užitna hrana ne meče v smeti, temveč da pride do ljudi, ki jo potrebujejo," pravi Žitnikova.

Na Filantropiji so veseli, da je od 2014, ko se je projekt začel, iz leta v leto več donatorjev in tudi več donirane hrane. "Na začetku smo donatorje iskali mi, v zadnjem času pa nas veliko potencialnih donatorjev kar sami kontaktirajo, saj bi se želeli vključiti v projekt." Sodelujejo tudi z nekaterimi trgovci.

Uspeh projekta pa vidi tudi v ozaveščanju tako gostincev kot širše javnosti o smotrnem ravnanju s hrano. Tako ugotavljajo, da tudi njihovi donatorji – torej gostinci in trgovci – postajajo bolj pozorni na to, da že med samim procesom priprave hrane zmanjšujejo količino odvečne hrane. 

Projekt temelji na prostovoljstvu in donacijah, kljub temu pa zaradi logistike nastane kar nekaj stroškov. "Nastajajo stroški s koordinacijo in vodenjem projekta (delo koordinatorja, nabor ter usposabljanje prostovoljcev, razgovori in pomoč uporabnikom) ter z izvedbo (uporaba službenega vozila, gorivo, povrnitev potnih stroškov prostovoljcem, plastične posodice za hrano, termo posode za prevoz hrane in ostala oprema za varno ravnanje s hrano, komunikacija z vsemi deležniki). Vse to financira Slovenska filantropija, tudi s pomočjo donacij," so pojasnili. 

Prostovoljci pravijo, da jim je sodelovanje pri takšnem projektu v veselje, saj vedo, da počnejo nekaj dobrega za naše okolje, predvsem pa za ljudi v stiski. Zato so se vsi trije po končanem delu, ki se lahko ob petkih zavleči čez polnoč, v svoje domove vrnili s polnim srcem, vedoč, da bodo nahranili prazne želodce.

Koliko hrane zavržemo?

Po podatkih Statističnega urada (Surs) se je količina odpadne hrane v obdobju 2013–2016 povečevala, v letu 2017 pa je glede na leto poprej nekoliko upadla. V letu 2017 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane ali štiri odstotke manj kot v 2016, ko jo je zavrgel povprečno 67 kilogramov. Vendar pa je to hkrati 11 odstotkov več zavržene hrane kot v 2013, ko smo je v povprečju zavrgli 57 kilogramov na prebivalca. 

Od skoraj 131.800 ton odpadne hrane –  toliko smo je namreč proizvedli v Sloveniji v 2017 – je bilo po oceni 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. 62 odstotkov odpadne hrane pa so bili neužitni deli (kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine, luščine), ki se jim večinoma ne da izogniti. 

Kje konča zavržena hrana? 

Odpadna hrana, ki konča v sistemu ravnanja z odpadki, se največ predela v bioplinarnah, sledi predelava v kompostarnah, kažejo podatki Surs. Delež odpadne hrane, ki se je predelala v bioplinarnah, se je v obdobju 2013–2016 povečeval (s 35 odstotkov v 2013 na 48 odstotkov v 2016), v 2017 pa je nekoliko upadel (na 46 odstotkov). Delež odpadne hrane, ki se predela v kompostarnah, se je v letih od 2013 do 2017 gibal med 29 in 34 odstotkov. V 2017 se je v kompostarnah predelalo skoraj 39.600 ton odpadne hrane ali 30 odstotkov v tem letu nastale odpadne hrane, so še pojasnili na Sursu. 

Vso odpadno hrano, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, je treba po letu 2015 pred odlaganjem "biološko stabilizirati" v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Delež odpadne hrane, ki je tako obdelan,  je v 2017 znašal 22 odstotkov. 

Sicer pa odpadno hrano tudi sosežigajo in sežigajo, odpadno olje znova rafinirajo, obstajajo pa še drugi postopki biološke predelave in ne nazadnje odlaganje na deponijah. Vendar se je leta 2017 delež neposredno odložene odpadne hrane občutno zmanjšal.