Če ste že(l)jni potovanj, na potovanju pa vas pesti žeja, je dobro, da se pozanimate, kje vodo lahko brezskrbno pijete neposredno iz pipe. V Sloveniji je to skoraj povsod možno in ministrstvo za zdravje ter ministrstvo za okolje celo spodbujata pitje vode iz pipe namesto iz plastenk. Toda, če bi še tako radi prispevali k temu, da bo na našem planetu manj plastike in odpadkov, pa je na potovanjih včasih bolj varno poseči po ustekleničeni vodi.

Popotniška stran Globehunters je objavila zanimiv zemljevid, ki kaže, kje na svetu je voda iz pipe varna za pitje in kje imajo lahko turisti zaradi nje težave. Pri oblikovanju zemljevida so se opirali na podatke ameriškega Centra za obvladovanje bolezni in preventivo (CDC). In sodeč po podatkih, ki so jih pridobili, v kar 187 od skupno 244 držav voda iz pipe ni pitna.

To sicer ne pomeni nujno, da je v državah, ki so obarvane z rdečo, voda onesnažena oziroma je domačini ne pijejo, pač pa zemljevid služi bolj kot opozorilo turistom, kje imajo lahko po pitju takšne vode morda prebavne motnje, saj nanjo niso navajeni. Tako denimo v večini balkanskih držav, ki so označene z rdečo, voda slovenskim turistom ne bo povzročala težav, v Egiptu ali v Aziji pa je verjetnost za neprijetne izkušnje večja. 

Kakšne težave imamo lahko zaradi pitja oporečne vode?

Čeprav strokovnjaki v Sloveniji spodbujajo pitje vode iz pipe, pa epidemiologi na potovanjih – predvsem na destinacijah zunaj Evrope – ljudem svetujejo, naj raje uživajo ustekleničeno vodo. "Čisto vsem potnikom, ki potujejo, svetujemo, da če je to le mogoče, uporabljajo preverjeno varno obliko tekočine. To pomeni ustekleničena pijača, vroči napitki – kava in čaj so običajno nenevarni ... Če ne morejo dobiti ustekleničene vode, pa naj vodo prekuhajo oziroma jo tretirajo z določenimi (jodovimi, klorovimi) preparati," pravi Zoran Simonović, epidemiolog iz mariborske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Obstajajo tudi različni filtri za vodo.

V vodi se namreč lahko pojavljajo številni škodljivi mikroorganizmi: "Bakterije, kot so e-coli, od virusov so pogosto v vodah prisotni noro virusi, enterovirusi, in pa tudi paraziti, recimo kriptosporidij je tak enocelični parazit, ki je velikokrat prisoten ravno v vodi."  

Popotnik kar hitro opazi težave zaradi zaužitja oporečne vode ali hrane, ki je bila pripravljena s takšno vodo. "V večini primerov gre pri potnikih za črevesne okužbe. Govorimo o pojavu potovalne driske, ki se kaže s pojavom tekočega blata, s siljenjem na veliko potrebo, ob tem se lahko pojavijo še krči v trebuhu, tudi povišana temperatura, slabo počutje in podobno. Vzrok za te črevesne težave običajno predstavlja zaužitje hrane, redkeje okužene vode, ravno zato, ker smo pri uživanju vode potniki večinoma bolj previdni kot pri uživanju hrane," pravi Simonović. V državah, kjer niste prepričani o varnosti pitne vode, bodite pozorni tudi pri naročanju pijače v lokalih, kjer vam lahko v kozarcu prinesejo led. Ta je namreč lahko narejen iz vode iz pipe. 

Čista pitna voda ni samoumevna stvar

Slovenija je sodeč po zgornjem zemljevidu med tistimi 57 državami, kjer imamo prebivalci neizmerno srečo, da nam iz pip teče čista voda brez vonja, brez okusa in praviloma brez škodljivih mikroorganizmov. A približno tretjina ljudi na svetu – okoli 2,1 milijarda ljudi – doma nima pitne vode. To pa vpliva na njihovo zdravje, izobraževanje in preživljanje.  

Ponekod je voda, ki je nujno potrebna za preživetje, celo dražja od bencina. V Afriki potekajo številni konflikti ravno zaradi vodnih virov. 

V Sloveniji je pravica do pitne vode zaščitena na najvišji pravni ravni, saj smo jo leta 2016 zapisali v ustavo. To pomeni, da ima v naši državi vsakdo pravico do pitne vode, vodni viri pa so javno dobro ter služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. A kljub temu, da imamo to zapisano v ustavi, se tudi v Sloveniji soočamo z izzivi pri zagotavljanju pitne vode za vse. Še vedno pa se precej vode izgubi v vodovodnem omrežju. 

Organizacija Združenih narodov je leta 2010 priznala pravico do varne in čiste pitne vode in sanitarnih razmer kot človekovo pravico, ki je bistvenega pomena za polno uživanje življenja in vseh človekovih pravic. Povedano drugače, ZN so jasno povedali, da imajo vsi ljudje – ne glede na to, kdo ste in kaj ste – pravico do zadostne, varne, sprejemljive ter fizično in cenovno dostopne vode za osebno in gospodinjsko uporabo. To vključuje vodo za pitje, osebno higieno, pranje oblačil, pripravo hrane in čistočo gospodinjstva. Pa je res tako?

Nekaj grenkih dejstev*

– Doma nima pitne vode 2,1 milijarda ljudi.

– Ena od štirih osnovnih šol nima oskrbe s pitno vodo, učenci uporabljajo vodo iz nezaščitenih vodnih virov ali pa so žejni.

– Vsak dan več kot 700 otrok, mlajših od pet let, umre zaradi driske, povezane z zdravju nevarno vodo ter s slabimi sanitarnimi razmerami.

– Na svetu 80 odstotkov ljudi, ki morajo uporabljati zdravju nevarne in nezaščitene vodne vire, živi na podeželju.

– V osmih od desetih gospodinjstev, ki nimajo vode, so za prinašanje vode odgovorne ženske in dekleta.

– Za 68,5 milijona ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je dostopanje do varne oskrbe z vodo zelo težko.

– Približno 159 milijonov ljudi uporablja za svojo pitno vodo površinske vode, kot so ribniki in potoki.

– Približno štiri milijarde ljudi – skoraj dve tretjini svetovnega prebivalstva – se najmanj en mesec na leto sooča s hudim pomanjkanjem vode.

– Zaradi hudega pomanjkanja vode bi bilo lahko do leta 2030 razseljenih 700 milijonov ljudi po vsem svetu.

– Bogatejši so na splošno deležni visoke ravni storitev oskrbe z vodo ter storitev, povezanih s sanitarnimi razmerami in higieno ob (pogosto zelo) nizkih stroških, medtem ko revni plačujejo veliko višjo ceno za podobno ali slabšo kakovost storitev.

*vir: Ministrstvo za okolje in prostor