Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov se z leti sicer izboljšuje, a za varovanje naravnih virov je treba zagotavljati tudi preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovno uporabo, opozarjajo na Arsu. Pri tem izpostavljajo, da lahko količino nastalih komunalnih odpadkov najbolj zmanjšujemo s premišljenimi nakupi. 

Kako bolj odgovorno kupovati? 

Pri tem pri Arsu izpostavljajo, da raje kupujmo stvari, ki so iz reciklabilnih materialov oziroma se jih da reciklirati in imajo daljšo življenjsko dobo. Na seznamu so tudi predmeti, ki jih, ko se nam pokvarijo, lahko nesemo v popravilo. Raje posegajte po izdelkih brez plastične embalaže. Stvari, kot so nekatera orodja in oblačila za posebne priložnosti, ki jih potrebujemo le občasno, pa si raje sposodimo.

Poročali smo že o primeru dobre prakse, kamor se lahko obrnete, ko potrebujete kaj iz tega seznama. V ljubljanski Knjižnici Reči si denimo lahko izposodite praktično vse – od krožne žage do poročne obleke. Ljudje si največkrat izposodijo šivalni stroj, električno orodje – vrtalni stroj, brusilnik, krožno žago, vbodno žago – videoprojektor, detektor kovin in strojček za testenine. 

V toplejših mesecih se pogosto izposojajo tudi gasilske mize, sladoledomat, jeseni pa sušilnik sadja in zelenjave. Glavna ideja Knjižnice Reči je, da z izposojo predmetov, ki jih uporabljamo zgolj občasno, prihranimo čas, prostor in denar. Zanimivost pa – članarino si lahko prislužite s 30 urami dela. 

Uporabne stvari prodajmo, podarimo ali zamenjajmo 

Kot še svetujejo na Arsu, nevarne odpadke zbirajmo in odpeljimo do najbližjega centra za ravnanje z odpadki, uporabne stvari, ki jih ne potrebujemo več, pa prodajmo, podarimo ali zamenjajmo.

Poročali smo že o številnih primerih dobre prakse na tem področju. Tako je pred nekaj leti v Krškem denimo zaživel Salon pohištva vnovične uporabe, ki nudi novo priložnost pohištvu, ki so se ga lastniki naveličali ali zavrgli zaradi manjših poškodb. Pohištvo v delavnicah očistijo, obnovijo ali 'apciklirajo' (kreativno nadgradijo). V salonu se lahko znova pokaže v svoji najboljši luči in najde novega lastnika. Nudijo tudi popravilo in obnovo pohištva. Vse to prispeva k podaljševanju življenjske dobe izdelkov in hkrati potrošnike osvešča o pomenu trajnosti in krožnega gospodarstva, izpostavljajo v zavodu Knof. 

Komunalni odpadki so odpadki, ki večinoma nastajajo v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih ter predstavljajo okoli 20 odstotkov vseh nastalih odpadkov. Vsako leto odvržemo več komunalnih odpadkov, med njimi tudi nevarnih. V letu 2019 smo odvrgli 509 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, med njimi je bilo 3,7 kilograma nevarnih komunalnih odpadkov, kaže statistika. Od leta 2011 se količina nastalih komunalnih odpadkov povečuje in znaša že čez milijon ton.

S preprečevanjem nastajanja komunalnih odpadkov, ponovno uporabo izdelkov in ločevanjem odpadkov za reciklažo prihranimo surovine. V zadnjih letih se količina ločeno zbranih komunalnih odpadkov povečuje, poudarjajo na Arsu. 

Za ponovno uporabo in recikliranje je bilo v letu 2019 pripravljenih nekaj več kot polovica (59,2 odstotka) komunalnih odpadkov. Recikliranih, kompostiranih in digestiranih je bilo 393.000 ton komunalnih odpadkov. Odložili smo jih 66.000 ton, v sežig in sosežig z izrabo energije smo oddali 136.000 ton komunalnih odpadkov, so spomnili. 

"Na ravni EU in v Sloveniji bo treba izboljšati ravnanje z odpadki in ga spremeniti v trajnostno ravnanje z materiali. Ne le zaradi izboljševanja kakovosti okolja in varovanja zdravja ljudi, predvsem zaradi varovanja naravnih virov in zmanjševanja odvisnosti od uvoženih virov, kar bo prispevalo k dolgoročni konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Trajnostno gospodarstvo, ki se navezuje tudi na učinkovitejšo rabo virov in vračanje snovi ter odpadkov v proizvodne procese, je tudi eden od temeljev evropskega zelenega dogovora," so sklenili na Arsu.