Leta 2022 so v 270 napravah za recikliranje odpadkov reciklirali nekaj več kot tri milijone ton odpadkov ali za šest odstotkov manj kot leta 2020. To je 24 odstotkov vseh v Sloveniji nastalih in v Slovenijo uvoženih odpadkov, so pojasnili statistiki.

V 577 napravah za predelavo odpadkov z zasipanjem so snovno izrabili 7,9 milijona ton odpadkov ali 63 odstotkov vseh v Sloveniji v letu 2022 nastalih in v Slovenijo uvoženih odpadkov, pri čemer so s 96-odstotnim deležem prevladovali gradbeni odpadki. V primerjavi z letom 2020 se je količina zasipanih odpadkov povečala za 133 odstotkov.

V 13 napravah za sežig odpadkov z namenom, da se iz njih pridobi energija, so energetsko izrabili 134.000 ton odpadkov, kar je nekaj več kot odstotek vseh nastalih in v Slovenijo uvoženih odpadkov. Glede na leto 2020 se je količina teh odpadkov zmanjšala za 30 odstotkov. V treh napravah za sežig odpadkov z namenom, da se ti odpadki odstranijo, pa so odstranili 37.000 ton odpadkov ali skoraj enako kot v letu 2020.

Število naprav za predelavo odpadkov z zasipanjem se je med letoma 2020 in 2022 povečalo za skoraj polovico, medtem ko se je število naprav za recikliranje odpadkov zmanjšalo za 40 odstotkov. Kot so pojasnili statistiki, je to posledica uvrstitve premičnih naprav za recikliranje odpadkov, pri katerih se predelava gradbenih odpadkov zaključi z vnosom predelanih odpadkov v/na tla, med naprave za predelavo odpadkov z zasipanjem.

Med 17 odlagališč odpadkov, ki so delovala v Sloveniji leta 2022, je bilo 13 odlagališč za nenevarne odpadke, tri za inertne in eno za nevarne odpadke. Enajst odlagališč je bilo v zahodni Sloveniji, šest pa v zahodni Sloveniji.

Na odlagališča je bilo odloženih 163.000 ton odpadkov, večina (98 odstotkov) teh odpadkov je bila odložena na odlagališčih za nenevarne odpadke, nekaj manj kot 2 odstotka na tistem za nevarne odpadke in manj kot odstotek na odlagališčih za inertne odpadke.

Pri vseh treh tipih odlagališč je bilo v letu 2022 odloženih manj odpadkov kot v 2020: na odlagališčih za nenevarne za štiri odstotke manj, na odlagališču za nevarne za 28 odstotkov manj in na odlagališčih za inertne za 99 odstotkov manj. Izrazit upad na slednjih je posledica prenehanja odlaganja na enem od teh odlagališč, so pojasnili statistiki.