Čeprav razvite države na prebivalca proizvedejo največ elektronskih odpadkov, pri čemer s 16,1 kilograma na prebivalca vodi Evropa, se približno 70 do 80 odstotkov vseh globalnih elektronskih odpadkov pošlje na odlagališča v državah v razvoju, kjer mnogi še nikoli niso videli, kako te naprave sploh delujejo. Pogosto vrednejše materiale pridobivajo tako, da jih žgejo, namesto da bi jih pravilno razgradili. 

Največje odlagališče elektronskih odpadkov na svetu je Agbogbloshie, območje blizu ganske prestolnice Akra. Bogate države vsako leto na to deponijo ilegalno izvozijo več kot 225.000 ton elektronskih odpadkov. Odlagališče velja za najbolj zastrupljeno območje v Afriki, z visokimi vrednostmi strupov v vodi in hrani, ki jo uživajo prebivalci.

Združeni narodi poročajo, da na takšnih deponijah po svetu dela več kot 18 milijonov otrok. Zato, ker imajo manjše roke in lažje pridejo do materialov. Glavni razlog za pošiljanje tovrstnih odpadkov v tretje države je najcenejša reciklaža oziroma sežiganje brez kakršnih koli okoljskih omejitev. Interes tovrstnih pošiljateljev je dobiček. Družbe se danes poslužujejo ponovne uporabe in tako znova najdejo ilegalne poti do tretjih držav, pojasnjuje Mojca Jerina, direktorica podjetja Blok, specializiranega za reciklažo odpadne elektronike in opreme. 

Slovenci ozaveščeni, a zavedeni

V skladu z najvišjimi standardi predelajo več kot 2500 ton odslužene elektronike letno, lahko bi jih še veliko več. "Naš reciklažni center omogoča predelavo še večjih količin e-odpadkov. Tudi državi bi moralo biti v interesu, da se vsa električna in elektronska oprema (OEEO) predela v Sloveniji."

Slovenci smo po njenem mnenju dobro ozaveščeni, divjih odlagališč je vedno manj, a se e-odpadki še vedno prepogosto znajdejo med komunalnimi frakcijami. "Žal pa smo o pravilnem ločevanju velikokrat zavedeni, na primer ulični zbiralniki za zbiranje e-odpadkov in ločenih prenosnih baterij imajo dve odprtini, a isti koš!" Ob tem, dodaja, je takšno zbiranje lahko tudi nevarno, saj se ta dva toka odpadkov ne bi smela mešati zaradi nevarnosti požara in eksplozije, ki jih povzročajo nekatere vrste baterij.

Odgovornost na proizvajalcih, distributerjih, trgovcih

Potrošniki si vsako leto želimo  novejše tehnologije, vsako leto kupujemo boljše telefone, zmogljivejše računalnike, večje televizorje. Proizvajalci, trgovci in distributerji pa so odgovorni za zbiranje in reciklažo e-odpadkov in dokler ne bodo prevzeli odgovornosti in začeli preverjati, kje se reciklirajo njihovi odpadki, omenjene problematike ne bomo rešili, je prepričana Jerina. "Potrošniki se moramo zavedati, da imamo moč in lahko vplivamo na proizvajalce. Od njih moramo zahtevati, da začnejo izdelovati bolj trajnostne izdelke, z daljšo življenjsko dobo in uporabo recikliranih materialov."

Reciklaža po standardih, ki jih je predpisala tudi naša država v Uredbi o OEEO, je draga. Zato nekatere družbe raje ubirajo druge, cenejše poti. "Slovenija ima premalo inšpektorjev, da bi pregledali vse zbiralce in predelovalce OEEO in ugotovili, da vsaka garaža res ne more biti zbiralnica e-odpadkov," opozarja.