"Plastika za enkratno uporabo je postala eden najbolj problematičnih odpadkov. Skupaj z ribiškimi odpadki namreč prispeva h kar 70 % odpadkov, ki pristanejo v naših morjih, 80 % plastike v morjih pa izhaja s kopnega. V popisu za globalno akcijo World Cleanup Day 2018 so bili plastični odpadki prisotni kar na 4 od 5 odlagališč. Količine odpadne embalaže rastejo, delež kakovostne plastike pada, redno nastajajo težave pri prevzemanju, stopnja recikliranja je nizka, vnovična raba še redkejša, snovi pa redko zakrožijo večkrat,'' pojasnjujejo pri društvo Ekologi brez meja.

Iz sosednje Hrvaške prihaja primer dobre prakse v boju proti plastiki. Hrvaški otok Zlarin, ki ima vsega skupaj 200 prebivalcev, je to poletje namreč postal 'laboratorij brez plastike za enkratno uporabo'. Projekt Zlarin – otok brez plastike, ki je letošnje poletje postal prvi hrvaški otok, kjer so se znebili plastike za enkratno uporabo, je pod vodstvom Ane Robb oktobra postal zmagovalec v antiplastični bitki v okviru pobude Adriatic Plastic Challenge.

Slovesno zaobljubo, da se bodo pogumno podali v boj proti plastiki za enkratno uporabo, so podpisali vsi predstavniki trgovskih in gostinskih objektov, otoška društva ter člani projektne skupine Ane Robb. Z njo smo se pogovarjali o začetkih, kako težko je bilo izvesti projekt in kaj kažejo prvi rezultati.

Precej pogost dopustniški prizor na obali so plastični kozarčki, krožniki, pribor ... Ko sem nekaj gostincev, ki so pijačo in hrano servirali v plastični embalaži, povprašala, zakaj, je bil odgovor bolj ali manj enak. Drugače ne gre, se ne izplača. Vi ste na otoku Zlarin dokazali, da se da. Zakaj bi morali dolgoročne koristi za ves planet postaviti pred kratkoročne finančne zaslužke?

Zato ker zdravi in bogati oceani, ki proizvedejo 70 odstotkov kisika v ozračju, bistre reke in zeleni gozdovi, nimajo cene. Pregovor avtohtonih prebivalcev ameriške celine pravi: "Šele ko bomo posekali zadnje drevo, ulovili zadnjo ribo in zastrupili zadnjo reko, bomo spoznali, da denarja ne moremo jesti." Pred kratkim me je šokiral članek o izgubi več deset hektarjev dreves zaradi bolezni in edino, o čemer je prispevek govoril, so bile finančne izgube. Niti besede o tem, kako ta drevesa tvorijo povezano združbo, da so dom stotinam živali, ptic in insektov, da uravnavajo mikroklimo na tem področju in preprečujejo erozijo tal. Kapitalistični, neoliberalni sistem nas je iz človeških bitij, ki so bila povezana z materjo naravo in vsemi živimi bitji, ki jo naseljujejo, pretvoril v robotizirane potrošnike, ki večino časa razmišljajo, koliko moramo delati, da bomo zaslužili dovolj, da si bomo lahko privoščili dobrine, s katerimi nas bombardirajo iz svetlečih ekranov. Kolektivno se moramo prebuditi in upreti sistemu, v katerem se namesto empatije in solidarnosti ceni individualizem in tekmovalni duh, kjer se sreča in uspeh merita s stanjem na bančnem računu in na katerem otroci prepoznajo več logotipov blagovnih znamk kot vrst rož, ptic ali dreves.

Pol leta je minilo odkar ste z otočani na Zlarinu podpisali zaobljubo o odpravi plastike za enkratno uporabo. Zakaj prav tam in zakaj prav zdaj?

V Franciji že nekaj let delujem na področju izobraževanja in spodbujanja k vzdržnemu življenju, spoštovanju in povezanosti z Zemljo. Sem zagotovo sodi tudi zmanjševanje uporabe plastike v vsakdanjem življenju. Na Zlarin, otok, s katerim sem družinsko povezana in na katerem dopustujem vse življenje, sem tako nekega dne prišla, da bi organizirala skupinski ogled filma ’Plastični ocean’. Povsem po naključju je bila na otoku nekaj dni pred dogodkom ’fešta’, na kateri so proizvedli zelo veliko plastičnih odpadkov. Dan pozneje smo izkoristili priložnost in na napovedanem koncertu namesto plastičnih kozarcev za enkratno uporabo pijačo stregli v kozarčkih za večkratno uporabo, za katere so uporabniki plačali kavcijo. S tem smo pokazali, da se da tudi drugače. Zlarin je otok, kjer živi dvesto ljudi, zaradi česar je idealen kraj za poskus. Imamo le en sam supermarket in več kavarn in restavracij, kar bistveno zmanjšuje število ljudi, ki potrebujejo podporo naše ideje. Priložnost sem izkoristila tudi zato, da vodilnim na otoku predstavim Adriatic Plastic Challenge in idejo o otoku brez plastike. Poleg mene ožjo ekipo sestavljata še Ivana Kordić in Nataša Kandijaš.

Kako težko je bilo prepričati ljudi, da se pridružijo vašemu boju proti plastiki?

Pravzaprav ni bilo tako težko. Od prvega dne smo se trudili odprto in jasno pojasniti, zakaj to počnemo, kako plastika škoduje ne samo morskim živalim, ampak tudi celotnemu ekosistemu in tako vsem nam. Do nedavnega smo povsem lepo živeli brez kakršnekoli plastike za enkratno uporabo.

Se je k odpravi plastike za enkratno uporabo zavezal ves otok? K čemu so se pravzaprav zavezali?

Zaobljubo o prenehanju uporabe plastike za enkratno uporabo so podpisali vsi trgovci, gostinci in drugi ponudniki storitev na otoku. Gre za tri bare, tri trgovine, tri restavracije, picerijo in proizvajalca hitre hrane, hotel, KUD, Yacht Club, turistični in mestni odbor in celo prostovoljno gasilsko društvo. S podpisniki smo se dogovorili, da do začetka turistične sezone (1. 7. 2019) pri svojih storitvah opustijo uporabo plastike za enkratno uporabo. Zaobljuba ni pravno zavezujoča, če je ne bi upoštevali, jim ne bi bilo treba plačati kazni. A če bi se odločili, da izstopijo, bi morali vrniti znake, ki sporočajo, da sodelujejo pri projektu 'za Zlarin brez plastike'.

Kaj kažejo prve številke? Koliko manj plastičnih odpadkov za enkratno uporabo v primerjavi s prejšnjo sezono je nastalo?

Številke iz prejšnje sezone kažejo, da se je samo v dveh mesecih na otoku porabilo 113.000 plastičnih vrečk, 12.300 plastičnih kozarcev za enkratno uporabo in 36.700 ostalih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo (slamic, žličk za kavo, vilic za krompirček, krožnikov, posodic, ’coffee to go’ skodelic). To poletje smo pod sloganom ’odpočij se od plastike’ na otoku zamenjali ali zavrgli vse tovrstne izdelke. Torej smo samo v dveh mesecih na malem otoku ’prihranili’ 162.000 plastičnih predmetov za enkratno uporabo. Pomislite, o kakšnih številkah šele govorimo v večjih turističnih mestih! Že na temelju podatkov iz Zlarina lahko sklepamo, da govorimo o ogromnih količinah plastike. Dovolj je, da med sprehodom po prodajalni opazujete ponudbo in opazili boste, da je 80 % proizvodov zapakiranih v plastiko, od izdelkov za osebno higieno, proizvodov za čiščenje hiše, večino prehranskih proizvodov, sokov …

Zakaj je predvsem plastika za enkratno uporabo tako problematična?

Vsa ta embalaža je enkratna in jo v koš vržemo takoj, ko porabimo izdelek. Prav tako je treba poudariti, da je reciklaža lažna rešitev, saj danes proizvajamo tako velike količine plastike, da se v njej duši ves planet in niti ena država nima kapacitet, da bi reciklirala vso plastiko, ki jo proizvede. Od vse plastike, proizvedene na svetu, se približno polovica uporabi samo enkrat, a samo 9 % plastike se v resnici reciklira. Ostanek pa počasi razpada. Konča na smetiščih in pri tem nastaja metan. Konča v oceanih, kjer kot mikroplastika vstopa v prehransko verigo. Veliko pa je žal konča tudi na kuriščih in v sežigalnicah, med njenim kurjenjem pa se proizvajajo strupeni plini.

Na svojo stran ste torej pridobili 'vojsko za boj proti plastiki'. Kako pa je bilo to videti v praksi?

Plastične vrečke smo zamenjali s platnenimi torbami in papirnatimi ter vrečkami, primernimi za kompostiranje. Veliko ljudi je začelo v prodajalne prinašati svoje vrečke, košare in posode. Kozarčke za enkratno uporabo smo zamenjali s tako imenovanimi ’cupup’ kozarci, ki so sicer prav tako iz plastike, a so narejeni iz čvrstih plastičnih vlaken, so pralni in trajajo več let, na koncu življenjske dobe pa jih lahko recikliramo. Proizvedeni so v Evropi in imajo nižji ogljični odtis od denimo papirnatih kozarcev za enkratno uporabo, ki so sicer primerni za kompost, ampak se proizvajajo na drugem koncu sveta. Kozarčki se uporabljajo na večjih javnih dogodkih, turisti pa jih lahko v trgovini kupijo kot spominek.

Še posebej nepotreben odpadek, kot ste večkrat poudarili, so plastične slamice.

Nekateri gostinci so se odločili popolnoma opustiti slamice. Nekateri imajo malo zalogo papirnatih, če kakšen gost vztraja, da želi slamico ali pa jo potrebuje zaradi zdravstvenih razlogov. Nekateri so se sicer odločili za slamice iz biorazgradljive plastike. Tega ne priporočamo, saj se na videz ta ne razlikuje od običajne plastike, zato lahko to potrošnike zmede. Še bolj skrb vzbujajoče je to, da če jo odvržemo v naravo, predstavlja enaka tveganja za živali (npr. smrt zaradi davljenja) kot običajne slamice, saj se razgradi le v posebnih obratih. Poleg tega menim, da ljudje, razen če imajo zdravstvene težave, za pitje ne potrebujejo slamice. Vse ostale izdelke pa so trgovci zamenjali s kartonskimi oziroma papirnatimi, lesenimi ali drugimi rešitvami, ki jih lahko večkrat uporabijo.

Kako težko je bilo sodelujočim pri transformaciji svojih storitev v smeri brez plastike za enkratno uporabo? Je bil za koga prehod še posebej zahteven?

Podpisnikom zaobljube smo predstavili različne možnosti, nasvete, napotke in celo kontakte distributerjev, ki ponujajo alternative. Seveda je bila izbira, koga bodo izbrali in s kakšnim materialom bodo nadomestili plastiko za enkratno uporabo, njihova. Največ sprememb so uvedli trgovci in prodajalec hitre prehrane, ki so morali zamenjati velike količine različnih proizvodov za enkratno uporabo. Na koncu so se vsi dobro znašli, njihove odzive pa bomo dobili konec meseca.

Kako so spremembo sprejeli turisti in obiskovalci otoka? So tudi sami spoštovali 'prepoved' plastike za enkratno uporabo?

Turisti in obiskovalci so se odlično odzvali. Predvsem tujci, saj v večini evropskih državah v trgovinah ni več brezplačnih plastičnih vrečk. Čeprav na žalost nismo mogli prepovedati, da bi si ljudje na otok prinesli plastične vrečke, kot je to v Keniji in Tanzaniji, kjer turisti plačajo velike globe, če jih ujamejo, da so v državo prinesli kakršnokoli vrsto plastične vrečke, verjamem, da je takšna vrsta izobrazbe pozitivna in da bodo ljudje te nove navade prenesli s seboj, tudi kadar recimo skočijo v trgovino v drugo mesto, kjer so takšni izdelki še vedno dostopni.

Kako naprej? Boste projekt razširili še na druga območja?

Pravkar se je zaključila prva turistična sezona brez plastike na Zlarinu, in ko bomo dobili odzive vseh udeležencev, se bomo odločili, kako naprej. Kar vemo, je, da smo že nekaj spremenili v drugih skupnostih, npr. v mestu Medulin, kjer so v vseh javnih prostorih prepovedali plastiko za enkratno uporabo, to je prepovedal tudi eden izmed hotelov v Rovinju. V naslednjih šestih mesecih načrtujemo delo s šolarji, ker verjamem, da sta izobrazba in delo z mladimi ključna dejavnika za doseganje pozitivnih sprememb. Otrok ali najstnik, ki ozavesti ljubezen in povezanost z naravo in se odloči aktivno sodelovati v zaščiti življenja in Zemlje, bo to prenesel tudi na svoje starše, babice, dedke, prijatelje.