Učinkovita raba energije pomeni uporabo sodobnih tehnologij in ukrepov, ki zahtevajo manj energije za doseganje enakih ciljev in ima pomembno vlogo pri energetski prihodnosti. Je ključnega pomena v boju proti podnebnim spremembam in pri razvoju trajnostne ter nizkoogljične družbe, za kar si že vse od podpisa Pariškega sporazuma prizadeva tudi Evropska unija (EU). Ta se je s svežnjem ukrepov na področju podnebnih sprememb in energetike sicer že leta 2008 zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala porabo energije za 20 odstotkov glede na izhodiščno leto 1990, a ker se ta načrt ni v celoti izpolnjeval, je bila primorana sprejeti obsežnejši zakonodajni okvir.

Evropski parlament in Evropski svet sta nato leta 2012 sprejela Direktivo o energetskih učinkovitosti (2012/27/ES), v kateri so bili določeni številni ukrepi, ki podpirajo in narekujejo upoštevanje meril energetske učinkovitosti v javnih naročilih, prenovo javnih zgradb, pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije, deljene pobude za nadgradnjo energetske učinkovitosti, podjetja za energetske storitve, učinkovitost proizvodnje energije, dostop električne energije iz soproizvodnje toplote in električne energije do omrežja, obveznosti glede prihranka energije, obvezno izvajanje energetskih pregledov v velikih podjetjih, informacijske storitve za porabnike energije ter energetsko učinkovitost v ureditvi omrežij.

Evropska komisija pa je nato leta 2016 pod nazivom Čista energija za vse Evropejce predstavila še izjemno obsežen sveženj 8 zakonodajnih predlogov, katerih namen je pospešiti uporabo čistih tehnologij, povečati energetsko učinkovitost, začrtati zasnovo trga električne energije in zanesljivost oskrbe z elektriko ter oblikovati nova pravila za upravljanje energetske unije. S temi ukrepi je na osrednje mesto energetskih trgov prihodnosti postavila odjemalce, ki naj bi dobili več možnosti dobave, dostop do zanesljivih orodij za primerjavo cen energije in možnost za proizvodnjo lastne električne energije. Pri tem je kot enega izmed pomembnejših ciljev izpostavila prav energijsko učinkovitost, saj je najcenejši in najčistejši vir energije tista energija, ki je ni treba proizvesti ali uporabiti. Tako ne čudi, da ima ta cilj prednost tudi pred obnovljivimi viri energije.

Kako uspešne so države EU pri doseganju energetske učinkovitosti?

Po podatkih Eurostata, ki je proti koncu lanskega leta objavil podatke o uporabi obnovljivih virov energije v državah EU za leto 2016, so do takrat le v petih članicah EU uspeli več kot polovico porabljene energije proizvesti iz obnovljivih virov. Na prvem mestu seznama se je znašla Avstrija, ki je iz obnovljivih virov pridobila kar 73 odsotkov energije, sledile so ji Švedska (65 odstotkov), Portugalska in Danska (54 odstotkov) ter Latvija (51 odstotkov). Izven meja EU imata visoko proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije glede na porabo Islandija (95,3 odstotka) in Norveška (104,7 odstotka), kjer proizvodnja celo presega porabo. A ne glede na ne preveč spodbudne rezultate, je potrebno upoštevati predvsem dejstvo, da evropske države predvsem zaradi večje energetske učinkovitosti v povprečju porabijo manj energije kot pred desetimi leti, v obdobju 2005–2015 pa se je delež obnovljivih virov v porabi energije v EU skoraj podvojil, in sicer z 9 na skoraj 17 odstotkov.

Slovenija je imela po podatkih Eurostata leta 2016 v celotni porabi energije 21,3-odstotni delež obnovljivih virov energije, do leta 2020 naj bi ga povečala na 25 odstotkov. Cilje energetske učinkovitosti v EU sicer pri nas na nacionalni ravni udejanjamo s prenosom prej omenjene Direktive 2012/27/ES v novi Energetski zakon, kjer so opredeljene vrste ukrepov in mehanizmov za spodbujanje povečanja energetske učinkovitosti. Učinkovita raba energije je sicer na ravni celotne EU ključnega pomena v boju proti podnebnim spremembam in pri razvoju v trajnostno in nizkoogljično družbo. Ukrepi energetske učinkovitosti lahko ob ohranjanju enake ravni kakovosti življenja bistveno prispevajo k zmanjšanju emisij in vpliva podnebnih sprememb, poleg tega pa tudi pomagajo zmanjšati odvisnost od uvoza energije.

Energetska učinkovitost pomeni nižje stroške energije

Cilj projektov energetske učinkovitosti je občutno zmanjšati porabo bruto končne energije, kar pomeni tudi zmanjšanje stroškov za energijo, tako v gospodarstvu kot v gospodinjstvih. V gospodarstvu omogoča večjo konkurenčnost, večjo zanesljivost oskrbe z energijo in ustvarja nova delovna mesta. Ukrepi učinkovite rabe energije torej predstavljajo priložnost za razvoj in imajo velike pozitivne makroekonomske učinke. Za gospodinjstva pa je energetska učinkovitost ključna za obvladovanje življenskih stroškov (sem sodiju tudi nižji računi za električno energijo), krepitev kupne moči in izboljšanje kakovosti bivanja. Na tem področju lahko največ naredimo z odločitvijo za izgradnjo mikro sončne elektrarne, katerih število po podatkih dobavitelja električne energije GEN-I, v Sloveniji zadnja leta strmo narašča. To gre vsekakor pripisati občutnim dolgoročnim prihrankom, številnim spodbudam s strani države v obliki subvencij in prilagajanja zakonodaje, zagotovo pa tudi zavedanju ljudi o pomenu ohranjanja okolja.

Investicija v lastno samooskrbno sončno elektrarno je dolgoročna naložba, zato je izjemno pomembno, da izgradnjo zaupate pravemu partnerju, ki lahko zagotovi dolgoročno brezhibno proizvodnjo električne energije. GEN-I je leta 2016 trgu kot prvi ponudil celostno rešitev GEN-I Sonce, ki odjemalcem omogoča izgradnjo domače sončne elektrarne po principu 'na ključ'. To pomeni, da za investitorja uredijo celoten postopek: od začetnega svetovanja, izračuna ustrezne velikosti, ogleda lokacije izgradnje, pa vse do montaže in priklopa sončne elektrarne na distribucijsko omrežje električne energije oz. predaje sončne elektrarne kupcu. Ob tem omogočajo tudi sklenitev paketa vzdrževanja elektrarne, ki vsebuje sprotni odziv, tedenske preglede delovanja elektrarne z daljinskim nadzorom in fizični pregled vsaki dve leti.

In zakaj bi moral vsak med nami razmisliti o izgradnji tovrstne elektrarne? Ker predstavlja optimalen prehod iz izrabe fosilnih virov na obnovljiv vir energije na vsaj treh področjih: elektriki, ogrevanju in prometu. S pomočjo domače elektrarne torej lahko celotnemu gospodinjstvu zagotovite električno energijo, ogrevate prostore in vodo ter napolnite električni avtomobil, o katerem bo glede na potek razvoja dogodkov na naftnih trgih ter razvoja tehnologije potrebno prej ali slej začeti razmišljati.

Ne gre le za varčevanje

Za uspešno krepitev učinkovite rabe energije so torej izjemno pomembni vedenjski vzorci in navade končnih porabnikov energije. Osrednji izziv sodobne družbe je vsekakor vzpostavitev kulture energetske učinkovitosti in pripravljenost posameznikov ter skupin, da spremenijo svoj življenjski slog ter ga prilagodijo bolj smotrni in premišljeni izrabi energije. Še tako učinkoviti energijski viri, tehnologije in oprema so namreč brez pomena, če jih ne znamo pravilno uporabljati in izrabljati. Veliko se da denimo storiti že z nakupom varčnejših električnih (gospodinjskih) aparatov, ki so že nekaj let označeni z ustrezno energijsko nalepko, iz katere je razvidno, koliko energije porabi. Pomembno področje je tudi gradnja: delati je potrebno v smeri načrtovanja nizkoenergijskih in nizkoogljičnih stavb, kar bo zmanjšalo potrebe po oskrbi s oploto in trajno spremenilo aktivno upravljanje z energijo v njih. Že obstoječe stavbe je po drugi strani potrebno ustrezno energetsko obnoviti na način, da se raba energije v njih zmanjša za vsaj nekaj odstotkov.

EU je povečevanje deležev obnovljivih virov energije ter s tem učinkovitejšo rabo energije deloma prepustila državam članicam, ki morajo v naslednjih letih sprejeti ustrezne ukrepe in mehanizme za spodbujanje večje energetske učinkovitosti. Pri tem morajo dati državljanom vedeti, da pri teh prizadevanjih ne gre le za varčevanje z energijo in morebitno zmanjševanje udobja na račun doseganje ciljev trajnostnega razvoja, temveč za skrbno dodelano strategijo, katere končni rezultat je boljša zanesljivost oskrbe z energijo, čistejše okolje ter vsaj enaka, če ne celo boljša kakovost življenja posameznika in družbe kot celote.

Sponzorirana vsebina