V torek zvečer je na republikanski donatorski večerji ameriški predsednik Donald Trump znova napadel vetrne elektrarne. "Če imate v bližini hiše vetrnice, čestitke – vaša hiša je ravnokar izgubila 75 odstotkov svoje vrednosti. Pravijo pa tudi, da hrup povzroča raka," je dejal Trump. 

Njegova trditev, da vetrne elektrarne pozvročajo raka zaradi hrupa, je naletela na številne odzive. "Nismo seznanjeni z nobenimi kredibilnimi dokazi, ki bi povezovali hrup veternih elektrarn z rakom," so sporočili iz ameriškega društva za raka (American Cancer Society). 

Novinar revije New York Jonathan Chait je tako zapisal, da vetrna energija ne povzroča raka, da pa je energetski vir, ki dokazano lahko povzroča številne zdravstvene težave, premog. "To je zelo umazano gorivo, ki ga ima Trump rad in ga skuša okrepiti," je zapisal Chait. Izpostavil je, da je proizvodnja premoga dražja od ostalih virov energije, premog pa je velik onesnaževalec zraka in močno prispeva k toplogrednim izpustom. Onesnaževanje elektrarn, ki za gorivo uporabljajo premog, povezujejo z boleznimi srca, dihal in celo s pljučnim rakom. Lani je Trumpova poteza, da bi sprostil omejitve glede onesnaževanja termoelektrarn, naletela na nasprotovanje njegove vladne agencije za zaščito okolja. Ta je ocenila, da bi sprememba pomenila do 1400 dodatnih prezgodnjih smrti do leta 2030. 

Nekateri raziskovalci sicer v zadnjih letih preiskujejo možne povezave hrupa, ki ga povzročajo vetrne elektrarne, z zdravstvenimi težavami, kot so slabost, glavobol in nespečnost. A za zdaj raziskovalci nimajo dokazov, s katerimi bi lahko trdili, da imajo vetrne elektrarne vpliv na zdravje ljudi.

Tudi njegova izjava glede izgubljanja vrednosti nepremičnin v bližini vetrne elektrarne ne drži. Analiza podatkov o prodaji nepremčnin, ki jo je opravilo odjetje Lawrence Berkley National Laboratory, namreč kaže, da ni povezav med cenami prodanih hiš in bližino vetrnih elektrarn.

Trumpov boj proti 'vetrnicam'

Trumpovo goreče nasprotovanje vetrnim elektrarnam in zanikanje podnebnih sprememb je njegovim sledilcem znano že več let. Vetrnim elektrarnam je skozi leta pripisoval številne grožnje, a brez pravih dokazov.

"Koliko ameriških jezercev so vetrne elektrarne ubile danes?" se je denimo že avgusta 2012 spraševal na Twitterju. Med leti 2013 in 2014 se je s škotsko ministrico prepiral zaradi načrtov, da v bližini njegovega golf igrišča v Aberdeenu zgradijo – z njegovimi besedami – "zelo grde vetrne elektrarne". Njegov boj proti vetrnicam, ki bi skazile razgled z golf igrišča, ni bil uspešen.

Poleg tega je Trump na zborovanju svoje stranke v Michiganu prejšnji teden skušal nasprotovanje vetrni energiji podkrepiti s komentarjem, da vetrna energija ni stalna in da ko veter neha pihati, se ustavi tudi proizvodnja elektrike. "Če ne piha, lahko pozabite na gledanje televizije tisto noč. 'Draga, rad bi gledal televizijo.' – 'Žal mi je. Veter ne piha.' – Veliko vem o vetru," je zagotavljal Trump. S tem pa dokazal ravno nasprotno – da ne ve prav veliko o tej temi. Drži, da vetrne elektrarne proizvajajo elektriko samo, kadar piha veter. Vendar to ne pomeni, da gospodinjstva ostanejo brez elektrike takoj, ko neha pihati. Električni ponudniki namreč energijo pridobivajo iz različnih virov in tako skrbijo za neprekinjen tok. New York Times pa je spomnil, da so lani v ameriški zvezni državi Teksas skoraj petino elektrike pridobili s pomočjo vetrnih elektrarn.

Ob vsem tem govoru o skrbi za zdravje in okolje pa najbolj zbode v oči dejstvo, da Trump ves čas kot vir energije glasno zagovarja premog, za katerega pa obstaja kopica dokazov o škodljivih vplivih na zdravje in okolje.

WHO vetrne turbine 'vrgla' v isti koš kot prireditve in nočne klube

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sicer oktobra lani v novih smernicah za Evropo zapisala, da vetrne turbine lahko povzročijo zdravstvene težave, če so ljudje izpostavljeni prevelikemu hrupu. Poudarili so, da hrup vetrnih elektrarn, ki so mu izpostavljeni ljudje, podnevi ne bi smel preseči 45 decibelov. Za primerjavo, hrup mirnega prometa na cesti je okoli 50 decibelov.

Poudarila je, da hrup ni le neprijeten, temveč lahko predstavlja tudi tveganje za zdravje, saj lahko botruje boleznim srca in ožilja. Nemške oblasti so nedavno priporočile, da največji hrup vetrnih turbin čez dan ne bi smel presegati 55 decibelov.

WHO je oktobra dopolnil smernice iz leta 2009, ko je določil prag hrupa za letalski, železniški in cestni promet. V dopolnjenih smernicah omenja tudi hrup zaradi različnih prireditev ali nočnih klubov.