5. junij je svetovni dan varstva okolja. Dan, ki so ga razglasili Združeni narodi in so ga prvič obeležili leta 1974, krepi globalno zavedanje o pomenu okolja in spodbuja k dejanjem za njegovo zaščito. Letošnji dogodek se posebej osredotoča na boj proti onesnaženemu zraku, država gostiteljica pa je tokrat Kitajska.

Vsak svetovni dan varstva okolja ima državo gostiteljico, ki med drugim gosti uradno slovesnost. Pozornost, namenjena državi gostiteljici, pomaga pri osvetljevanju okoljskih izzivov, s katerimi se sooča, in podpira prizadevanja za njihovo naslavljanje, pojasnjujejo ZN na spletni strani World Environment Day.

"Bolj kot kar koli drugega je svetovni dan okolja dan ljudi, ki spodbuja k dejanjem v dobro Zemlje. Ta dejanja so lahko lokalna, nacionalna ali globalna. Lahko gre za solo delovanje ali vključuje množico. Vsakemu je prepuščena svobodna izbira," so poudarili v ZN.

Kakovost zraka v Sloveniji slabša kot marsikje v Evropi

Čezmerno onesnažen zrak je bil in je še vedno eden izmed najbolj perečih okoljskih problemov Slovenije. Večina našega ozemlja je slabo prevetrena, pogoste pa so tudi izrazite in dolgotrajne temperaturne inverzije. Zaradi neugodnih razmer za razredčevanje onesnaženosti lahko že nižje gostote izpustov povzročijo čezmerno onesnaženost zraka. Tudi zaradi tega je kakovost zraka v Sloveniji slabša kot marsikje v Evropi, za izboljšanje pa je potrebno intenzivnejše izvajanje ukrepov, poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor.

Zaradi onesnaženosti zraka umre desetkrat več ljudi kot v prometnih nesrečah

Onesnaženost zraka je prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v EU, saj zaradi onesnaženosti zraka umre desetkrat več ljudi kot v prometnih nesrečah.
Kakovost zraka v Evropi se je v zadnjih 60 letih bistveno izboljšala. Koncentracije številnih onesnaževal, vključno z žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom (CO) in benzenom, so se močno zmanjšale. Tudi koncentracije svinca so strmo upadle in so daleč pod mejnimi vrednostmi, ki jih določa zakonodaja. Vendar onesnaženost zraka ostaja glavni okoljski dejavnik, povezan z boleznimi, ki bi jih lahko preprečili, in s prezgodnjo smrtnostjo v EU, hkrati pa še vedno zelo negativno vpliva na velik del evropskega naravnega okolja.

Kot pravijo statistike Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), v povprečju prebivalci, ki živijo v zahodnobalkanskih mestih zaradi onesnaženja zraka izgubijo 1,3 leta življenja. Glavni vir emisij in vzrok za onesnaženost so termoelektrarne, ki uporabljajo lignit.

V povprečju je onesnaženost zraka razlog za eno od petih prezgodnji smrti v 19 mestih zahodnega Balkana. Kot ocenjujejo na WHO, onesnaženost zraka na tem področju terja skoraj 5.000 prezgodnjih smrti. Onesnaženost zraka s pm delci namreč povzroča oziroma poslabša bolezni srca in ožilja. Analizirani podatki so za mesta Korca, Banja Luka, Brod, Prijedor, Sarajevo, Tuzla, Zenica, Bar, Nikšić, Pljevlja, Podgorica, Tivat, Bitola, Skopje, Tetovo, Beograd, Pančevo in Valjevo.

Kakovost zraka odvisna od vsakodnevnih izbir

"Ljudje s svojim življenjskim slogom, ki zahteva veliko porabo virov, dodatno prispevamo k onesnaževanju zraka in globalnemu segrevanju," pa so opozorili na ministrstvu za okolje in prostor. "Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka v obliki kemikalij in trdnih delcev," opozarjajo.

"Kakovost zraka, ki ga dihamo, je odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom," so zapisali in dodali poziv ministra za okolje Simona Zajca k varovanju in skrbi za okolje.

30 gramov hrane zavite v 40 gramov embalaže

V Sloveniji sicer med okoljskimi izzivi v zadnjem obdobju izstopa odpadna embalaža, ki se je nakopičila pri zbirateljih odpadkov. ''Imamo 30 gramov hrane, ki je zavita v 40 gramov plastične embalaže in na to smo se navadili, sploh nas ne zmoti,'' je za oddajo Preverjeno posvaril okoljevarstvenik dr. Luka Omladič. Smeti je preveč, potrebujemo rešitev, so enotni okoljevarstveniki in strokovnjaki. Imamo dve možnosti: zgraditi novo sežigalnico ali spremeniti navade in zaživeti življenje brez odpadkov, Zero Waste.

V torek pa je ministrstvo za okolje in prostor v javno obravnavo poslalo predlog sprememb zakona o varstvu okolja, s katero želi prenoviti sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Po novem bi bili lastniki organizacij, ki bi skrbele za odpadke iz določene vrste proizvodov, proizvajalci teh izdelkov, te organizacije pa bi morale delovati neprofitno.

Drugi veliki izziv, ki ga izpostavljajo na okoljskem ministrstvu, so podnebne spremembe. Želijo si, da bi Slovenija še letos v zakon zapisala cilj doseči ogljično nevtralnost do sredine tega stoletja.

Od leta 2013 vsak Slovenec ustvari 15 odstotkov več odpadkov

Na državnem statističnem uradu so ob svetovnem dnevu varstva okolja preverili, kako sta z okoljem v letu 2017 ravnala dobra dva milijona Slovencev. Posamične podatke so primerjali z letom 2013 in med drugim ugotovili, da je v tem obdobju prebivalec Slovenije ustvaril za 15 odstotkov več komunalnih odpadkov (478 kilogramov na prebivalca), vendar pa so jih več zbrali ločeno (70 odstotkov) in jih reciklirali (58 odstotkov). Povečala se je tudi količina odpadne hrane, in sicer za sedem kilogramov na 64 kilogramov na prebivalca.

Na odlagališčih je leta 2017 končalo manj kot tri odstotke vseh nastalih odpadkov, kar je štiri odstotne točke manj kot leta 2013. Vseh odpadkov je bilo 6,2 milijona ton, kar je 33 odstotkov več kot leta 2013.

Iz javnega vodovoda je bilo gospodinjstvom leta 2017 dobavljena enaka količina vode na prebivalca kot leta 2013, in sicer povprečno 38 kubičnih metrov na prebivalca. Iz javne kanalizacije je bilo izpuščene skoraj 218 milijonov kubičnih metrov odpadne vode, kar je 22 odstotkov več kot leta 2013. 72 odstotkov te vode je bilo prečiščene v čistilnih napravah.

Emisije toplogrednih plinov so se zmanjšale za pet odstotkov

Emisije toplogrednih plinov so se v Sloveniji v obravnavanem obdobju zmanjšale za pet odstotkov. Največ, 27 odstotkov, jih je leta 2017 izviralo iz dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Gospodinjstva so prispevala 18 odstotkov emisij, predvsem iz naslova transporta. Emisije trdnih delcev PM10 so se prav tako zmanjšale, in sicer za osem odstotkov leta 2016 glede na 2013. Največ emisij trdnih delcev, 72 odstotkov, je izviralo iz gospodinjstev, predvsem zaradi ogrevanja.

V proračun je bilo leta 2017 plačanih 12 odstotkov več okoljskih davkov kot leta 2013. Največji delež (64 odstotkov) so plačala gospodinjstva. 38 odstotkov nižja je bila vrednost investicij v varstvo okolja v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, izdatki za varstvo okolja pa so bili v omenjenih dejavnostih za 19 odstotkov višji. Največ vseh sredstev za investicije v varstvo okolja (45 odstotkov) in največ vseh sredstev za izdatke za varstvo okolja (58 odstotkov) so v teh dejavnostih porabili za ravnanje z odpadki.

Leta 2015 je vsako gospodinjstvo v Sloveniji za oskrbo z vodo v povprečju porabilo 233 evrov, za zbiranje odpadkov 147 evrov, za zbiranje odpadne vode 64 evrov, za elektriko, plin in druga goriva 1537 evrov ter za goriva za osebne avtomobile 1574 evrov.