Promet je eden od največjih onesnaževalcev zraka, kar ima škodljive posledice tako za človekovo zdravje kot za okolje. Velika gostota prometa in zastoji le še poslabšajo stanje, saj kolone stoječih vozil s prižganimi motorji oddajajo škodljive izpuhe v visokih koncentracijah.

Poleg tega izračuni kažejo, da prebivalci urbanih središč vsako leto v prometnih zastojih zapravijo kar nekaj dni svojega življenja. Vozniki v Rimu tako zato povprečno izgubijo 245 ur svojega časa letno, rekorderji v Evropi pa so še v Dublinu (246 ur), Parizu (237 ur), Londonu (227 ur), Milanu (226 ur) in Bruslju (195 ur). Evropa je žarišče prometnih zastojev, saj se je večina mestnih središč razvijala še pred časom avtomobilov, številna mesta pa so se nato razširila preko zmogljivosti cestnih omrežij.

Vedno več ukrepov za spodbujanje zelenega prometa

V Evropi je strošek zdravljenja prebivalstva zaradi onesnaženega zraka okoli 79 milijard evrov. Ta znesek vključuje izgubljeno delo, diagnosticiranje in zdravljenje bolezni in investicije v javnozdravstveni sistem. A dobra novica je, da je Evropa vodilna na področju progresivnih ukrepov, s katerimi prebivalce spodbujajo k bolj zelenim potovanjem. V danski prestolnici tako danes število koles že za več kot petkrat presega število avtomobilov.

S problemom prometnih zamaškov se zadnje čase vedno bolj učinkovito bori tudi Kitajska, ki  uporablja bolj visokotehnološki pristop. V mestu Hangzhou so s posebnim sistemom umetne inteligence, ki uporablja podatke iz kamer in družbenih omrežji za monitoring prometa, uspeli doseči, da niso več na listi petih najbolj 'zamašenih' kitajskih mest.

V Singapurju javni prevoz na zahtevo 

Z zastoji so pred nedavnim začeli boj tudi v Singapurju. Zagnali so šestmesečni poskusni projekt javnega prevoza na zahtevo. Potniki lahko tako avtobus prikličejo s pomočjo mobilne aplikacije in storitev lahko optimizira javni prevoz v časovnih obdobjih, ko beležijo manjšo uporabo javnega prevoza. 

Singapur ima posebno ureditev in zelo strogo regulira zasebne prevoze, kar se odraža v visoki ceni, zato ta možnost ni tako zaželena. Prav tako je strošek osebnega vozila v Singapurju eden od najvišjih na svetu.

A kljub temu mesto še vedno vidi možnost za izboljšave javnega prometa. S tem sistemom bodo še povečali število voženj z javnim transportom ob urah, ko beležijo padec potnikov, so prepričani. 

Kot pravijo pobudniki projekta, je za uspeh potrebna mešanica rednih, visokofrekvenčnih javnih prevozov, ki jih dopolnjujejo s prevozi na zahtevo za manj zahtevne poti in območja.

Pri tem ne gre za zamenjavo taksijev, temveč za ponudbo javnega prevoza, ki je sicer še vedno bolj zamuden, vendar občutno cenejši. Takšen projekt so doslej sicer že izpeljali v nekaterih delih New Yorka in Chicaga ter v Helsinkih. Tu se je takšen sistem sicer izkazal za izjemno popularnega, a žal hkrati predrag za mesto.

V Sloveniji se v dveh tretjinah vozil vozi samo ena oseba

Podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da je v Sloveniji avtomobil še vedno najpomembnejše prevozno sredstvo. Avtomobil je bil leta 2017 glavno prevozno sredstvo na 68 % poti (prevoženih ali kot voznik ali kot sopotnik), na katerih je bilo opravljenih 84 % vseh kilometrov. Podatki niso presenetljivi, saj je bilo konec leta 2017 v Sloveniji več kot 1,1 milijona osebnih avtomobilov, kar pomeni dva avtomobila na tri prebivalce, stare 18 in več let.

Rezultati kažejo, da se je v dveh tretjinah osebnih avtomobilov vozila samo ena oseba, stopnja zasedenosti avtomobila je bila 1,7. Drugi najpogostejši način premikanja je bilo pešačenje, in sicer na 21,3 % poti. Kolo je bilo uporabljeno na 4,5% poti, javna prevozna sredstva (avtobus in vlak) pa na 4,3 % poti. A glede na lanske podatke nič ne kaže, da Slovenci postajamo bolj zeleni. Avtobusi v javnem linijskem prevozu (medkrajevnem in mednarodnem) so v oktobru 2018 prepeljali 2,8 milijona potnikov  oziroma za 8 % manj kot v oktobru 2017. Pri tem so opravili 53,3 milijona potniških kilometrov, kar je za 5 % manj kot v oktobru 2017. Avtobusi v mestnem javnem linijskem prevozu so v oktobru 2018 prepeljali okoli 6,2 milijona potnikov ali za 3 % manj kot v istem mesecu prejšnjega leta.