Poročilo Svetovne organizacije za naravo (WWF) ugotavlja, da sredozemske države naredijo premalo za to, da bi preprečile onesnaževanje morja s plastičnimi odpadki. Vsako leto namreč po njenih izračunih v Sredozemskem morju konča okoli 570.000 ton plastike oziroma povedano drugače: vsako minuto v morju pristane količina plastike, ki je primerljiva s 33.800 plastenkami. 

Preverili so tudi, kje je onesnaženje s plastiko največje, in na seznam uvrstili devet obalnih območij. Obala ob pokrajini Çukurova na jugovzhodu Turčije je po njihovih ugotovitvah najbolj onesnažena s plastiko, saj naj bi bilo tam kar 31,3 kilograma delcev plastike na kilometer obale. Druga je Barcelona, kjer je kar 26,1 kilograma plastičnih odpadkov na kilometer obale. V Tel Avivu so ocenili, da je na kilometer obale 21 kilogramov plastike, ob obali Padske nižine (sem spadajo tudi Benetke) pa 18,2 kilograma na kilometer. Med najbolj onesnaženimi s plastiko so tudi obale Valencie (12,9 kilograma na kilometer), Aleksandrije (12,7 kilograma na kilometer), Alžira (12,2 kilograma na kilometer), Marseilla (9,4 kilograma na kilometer) in Izmirja (7,2 kilograma na kilometer). 

Sicer pa so v poročilu izpostavili tudi, katere države so največje onesnaževalke s plastiko v Sredozemlju. Med vsemi najbolj prednjači Egipt. 250.000 ton plastičnih odpadkov od tam pride v morje. Sledi Turčija s 110.000 tonami in Italija s 40.000 tonami plastičnih odpadkov, ki končajo v morju. 

V poročilu so kot razloge za to navedli veliko porabo izdelkov iz plastike – tako domačinov kot turistov – ter zelo slabe sisteme za zbiranje in ravnanje z odpadki. Denimo Italijani so največji uporabniki vode v plastenkah na svetu, piše v poročilu. Vsako leto tam namreč prodajo okoli 178 litrov vode v plastenkah na osebo. 

Priporočila: stremeti bi morali k družbi brez odpadkov

Zaradi teh sramotnih ugotovitev je organizacija, ki skrbi za ohranjanje živali in rastlin, pozvala vlade držav ob Sredozemskem morju in tudi Evropsko unijo, naj zmanjšajo proizvodnjo plastičnih izdelkov in izboljšajo recikliranje. "Naš sistem ravnanja s plastiko je pokvarjen – vsem sredozemskim državam še vedno ne uspe zbrati vseh odpadkov," je dejal Giuseppe Di Carlo, direktor Sredozemske morske iniciative pri WWF. "Proizvodnja plastike je še vedno prepoceni, medtem ko stroški ravnanja z odpadno plastiko in okoljski davek večinoma padejo na družbe in naravo. Vse države morajo prenoviti celotno dobavno verigo. To je edini način, da preprečimo, da bi plastika končala v Sredozemskem morju," je dodal.

WWF je v svojem poročilu podala tudi nekaj priporočil, med drugim, da bi si morale vlade sredozemskih držav postaviti cilj, da znova uporabijo in reciklirajo 100 odstotkov plastičnih izdelkov. Torej izvajanje cilja: nič odpadkov (zero waste). Pozvali so tudi k popolni opustitvi plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. 

Sredozemsko morje predstavlja manj kot en odstotek globalnih morskih površin, vendar pa je izjemno pomemben zaradi ekonomskih in ekoloških razlogov. V njem je od štiri do 18 odstotkov vseh morskih vrst in je vir prihodkov za ribiče in turizem sredozemskih držav. Že leta 2015 pa so španski raziskovalci opozorili na to, da se plastični delci pojavljajo v drobovju rib, ptic, želv in kitov ter da so mikrodelce našli tudi v školjkah.