Izumiranje sumatrskega nosoroga je posledica krivolova zaradi njihovih rogov, ki jih uporabljajo v tradicionalni medicini in nezakonitega poseganja v njihovo naravno okolje, opozarja Svetovni sklad za naravo (WWF). Njihovo vse manjše število pomeni, da so vse bolj izolirani, tako da je le malo možnosti, da bi se srečali in oplodili.

Neuspešni so bili tudi poskusi, da bi samec Tam, ki je poginil v ponedeljek, oplodil dve samici, saj sta bili obe neplodni. Živel je v naravnem rezervatu na otoku Borneo. Vzrok njegove smrti še ni znan, po poročanju medijev pa naj bi imel težave z ledvicami in jetri, zadnji teden pa je bil na intenzivni negi.

Tam naj bi bil star nekaj več kot 30 let. V rezervatu je bil od leta 2008, potem ko so ga našli na neki plantaži palmovega olja v malezijski zvezni državi Sabah. Sumatrski nosorogi sicer povprečno živijo 35 do 40 let.

Edino samico v Maleziji z imenom Iman želijo sedaj s ciljem ohranitve vrste zunajtelesno oploditi s pomočjo samca iz Indonezije. So pa ohranili genom poginulega samca in upajo, da bo ob pomoči sodobne tehnologije lahko prispeval gene za ohranitev vrste.

Po smrti zadnjega samca sumatrskega nosoroga v Maleziji je ta ogrožena živalska resnično na robu preživetja. Le še ena samica v Maleziji in okoli 80 primerkov sumatrskih nosorogov v Indoneziji je vse, kar je še ostalo od te vrste na svetu, kažejo podatki WWF. 

Sumatrski nosorogi so bili nekoč razširjeni vse do vzhodne Indije in po vsej Maleziji, zdaj pa v Indoneziji v divjini živi le še peščica.