Izpusti, ki jih povzroči promet, so izjemno škodljivi za naše okolje in zdravje. Glede na poročila znanstvenikov več kot 90 odstotkov populacije diha umazan zrak, kar vodi do težav z dihali, rakastih obolenj in bolezni srca in ožilja. Onesnaženost zraka je četrti največji vzrok za prezgodnje smrti na svetu, še posebej pereč problem pa je v razvitih državah.  

Promet eden od glavnih vzrokov onesnaženja zraka

Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je najpomembnejši javnozdravstveni problem v razvitih državah na področju okolja in zdravja prav vpliv onesnaženega zraka na zdravje. V praksi je nemogoče doseči takšno kakovost zraka, ki bi stalno ustrezala predpisanim vrednostim.

Vzroke onesnaženja zraka, glavni je nedvomno promet, je praktično nemogoče odstraniti. Onesnaženemu zraku, dejavniku tveganja za nastanek bolezni, je stalno ali občasno izpostavljen vsak prebivalec velikih mest Evrope. V Evropi je približno 90 % mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim prašnih delcev, NO2, O3 in benzena.

Ocenjuje se, da v Evropi od 40.000 do 130.000 ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet. V Franciji, Švici in Avstriji so ugotovili, da lahko šest odstotkov vseh smrti na leto pripišejo izpostavljenosti onesnaženemu zraku, kar je dvakrat več kot število žrtev prometnih nesreč. Ocene o številu umrlih in obolelih za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku so podcenjene, saj temeljijo na rezultatih študij, v katerih so preučevali le kratkotrajne učinke onesnaženja. Številke so še večje, svarijo na NIJZ.

Poleg strožjih zakonov glede omejitve izpuhov na ravni industrije se zato mnoga mesta obračajo k spodbujanju ljudi, da tudi v vsakdanjem življenju delujejo okolju in zdravju prijazno.

Nizozemska – narod kolesarjev brez konkurence

Na Nizozemskem je več koles kot prebivalcev in z njimi opravijo več kot polovico vseh potovanj med domom, službo in mestom. Mala državica se lahko ponosno imenuje najbolj kolesarska država brez konkurence na svetu. Eden od razlogov, da so Nizozemci vodilni 'kolesarji', je zagotovo ta, da je njihova država relativno 'ravna', poleg tega pa k temu veliko doprinese odlična pokritost države s kolesarskimi stezami, kar pomeni, da se kolesarjem ni treba voziti po cestnih površinah. A tukaj je tudi dodatna spodbuda za Nizozemce, ki redno zajahajo svoja kolesa, in sicer davčne olajšave.

Za vsak prekolesarjeni kilometer 20 centov davčne olajšave

Vsak prekolesarjeni kilometer lahko Nizozemcem prinese približno 20 centov davčne olajšave. To deluje po podobnem principu, kot če nekdo, ki svoje vozilo uporablja za poslovne namene, zahteva povračilo stroškov glede na vsoto prevoženih kilometrov. Nizozemska pa ni edina država, ki nudi finančne spodbude za uporabo pedal namesto fosilnih goriv.

S kolesarjenjem do brezplačnega kolesa

V Veliki Britaniji so nekatera podjetja vključena v posebno kolesarsko shemo, v kateri zaposleni dobijo cenejša kolesa in kolesarsko opremo. Ta se jim običajno povsem izplača v roku leta dni, prav tako imajo posebne davčne olajšave.

Podobne sheme so tudi v Belgiji, kjer lahko kolesarji za vsak prevožen kilometer dobijo nekaj centov. V majhni državi Luksemburg lahko zaposleni v obliki povračila davka prav tako dobijo 300 evrov, ki jih lahko uporabijo za nakup kolesa. Podoben sistem za javne uslužbence pripravljajo tudi v Franciji.

Italijani kolesarjenje poskusili spodbuditi s sladoledom, pivom ali kino vstopnicami

V italijanskem mestu Bologna so pred časom uvedli sistem, v okviru katerega so prebivalce nagradili s pivom ali sladoledom, če ti niso uporabili avtomobila. Prebivalci so bili tako nagrajeni za kolesarjenje, hojo ali uporabo javnega prevoza. V posebni protionesnaževalni shemi Bella Mossa (dobro delo) želijo zmanjšati potovanja z avtomobili in spodbuditi zelena potovanja z nagradami, kot so pivo, sladoled ali kino vstopnice za tiste udeležence, ki hodijo peš ali uporabljajo zelene načine prevoza.

Prebivalci Bologne so lahko prenesli aplikacijo, ki s pomočjo GPS sledi njihovim potovanjem. Vsak sprehod, izlet s kolesom ali javnim transportom se ovrednoti s točkami, ki jih lahko prebivalci zbirajo in potem unovčijo za dobrine ali storitve pri lokalnih podjetnikih, ki so se pridružili projektu.

Sistem ne temelji na prepotovani razdalji, ampak se ovrednoti vsak posamezen, okolju prijazen izlet, saj je pomembno, da se spodbudijo tudi kratki trajnostni izleti, je Marco Amadori, pobudnik sheme, dejal za BBC.

Danska prestolnica in njena impresivna kolesarska infrastruktura

V Köbenhavnu je glede na podatke 675.000 koles in le 120.000 avtomobilov, kar pomeni, da je koles kar približno petkrat več. Leta 2016 so v mestu postavili svojevrsten rekord, ko je mesto namreč v letu dni prevozilo več koles kot avtomobilov.

V danski prestolnici skoraj tretjino vseh potovanj opravijo s kolesi in 41 odstotkov poti od službe do doma je rezultat poganjanja pedal. Od leta 2006 so odstotek kolesarjev v mestu povišali za kar 22 odstotkov. Razlaga, zakaj je temu tako, najverjetneje tiči v tem, da je to eno od najvarnejših mest na svetu za kolesarje. Po mestu se namreč bohotijo posebni kolesarski nadvozi in mostovi, ki so izjemno prijazni in varni za kolesarje.

Investicija mesta v impresivno kolesarsko infrastrukturo se je povrnila v več pogledih. Poleg tega, da imajo prebivalci od kolesarjenja številne zdravstvene koristi, si mesto obeta tudi finančne koristi.

Eden od izračunov finančnega ministrstva kaže, da z vsakim prekolesarjenim kilometrom mesto na dolgi rok pridobi približno 50 centov. Če nekdo s kolesom nadomesti celotno vožnjo z avtomobilom, se vrednost poviša na skoraj evro in pol.

Ta vrednost je seštevek različnih dejavnikov, ki se odražajo v boljši kakovosti zraka in manj bolniških odsotnostih, ugotovili pa so, da so najboljši potrošniki v centru mesta prav kolesarji. Vedno bolj se s kolesarjenjem spoprijateljujejo tudi na Kitajskem, kjer so zgradili najdaljši most za kolesarje na svetu. Oblikovali so ga isti arhitekti, ki so sodelovali pri oblikovanju poti v danski prestolnici.