Znanstveniki so bili osupli, ko so odkrili, kakšna količina mikroplastike pada "z neba" tudi na nekaterih krajih, za katere so do zdaj menili, da so nedotaknjeni. Mikroplastiko so namreč našli tudi na Pirenejih. 

Vseprisotnost onesnaženja pomeni, da ga moramo vzeti zelo resno, pravi Steve Allen z raziskovalnega inštituta EcoLab iz Toulousa, ki je vodil raziskavo na Pirenejih. "Če se bo izkazalo, da je to problem, bo zelo velik problem. Mislim, da ni organizma na Zemlji, ki bi bil imun proti temu," pravi Allen.

Vsako leto proizvedemo približno 335 milijonov ton plastike, ki se izjemno počasi razkraja in v tem procesu razpada na vse manjše delčke. Da je mikroplastika  v rekah in oceanih, zdaj že zelo dobro vemo, do zdaj pa sta bili le dve raziskavi, ki sta ugotavljali morebitno prisotnost mikroplastike v zraku. Eno so opravili v Parizu, drugo pa v Dongguanu na Kitajskem in v obeh so našli konstantno prisotnost plastičnih mikrodelcev. 

V novi raziskavi, ki so jo objavili v reviji Nature, so prvič dokazali, da je mikroplastika prav tako zelo prisotna v oddaljenih krajih in da lahko potuje z vetrom. Ekipa raziskovalcev je zbirala vzorce na vrhovih pirenejskih gora, ki so zelo oddaljeni od virov plastičnih odpadkov. Najbližja vasica je bila šest kilometrov oddaljena, najbližji manjši kraj 25 kilometrov stran, najbližje večje mesto pa je bilo oddaljeno kar 120 kilometrov. 

Na nadmorski višini okoli 1400 metrov so vsak dan na kvadratnem metru območja našteli v povprečju 365 novih delcev mikroplastike in vlaken. Delci so bili veliki od 750 mikrometrov (0,75 milimetra) in s premerom do 300 mikrometrov (0,3 milimetra). "Osupljivo je in skrb vzbujajoče, da smo našli toliko delcev," je dejal Allen. Takšna količina mikroplastike v zraku je primerljiva s količino, ki so jo našli v Parizu in Dongguanu. "In to so velemesta, kjer je onesnaženje pričakovano," je dejala Deonie Allen, članica raziskovalne ekipe. Ker so našli mikroplastiko na odročnih gorah, raziskovalci predvidevajo, da je ta lahko kjerkoli po svetu. 

Število plastičnih mikrodelcev je sovpadalo z močjo vetrov in iz podatkov, pridobljenih na terenu, so znanstveniki izračunali, da je veter mikroplastiko nosil 100 kilometrov ali več. V tem krogu ni nobenih velikih mest, je pa nekaj manjših. Če pomislimo, da saharski pesek lahko veter zanese na tisoče kilometrov stran, lahko sklepamo, da se podobno lahko dogaja z mikroplastiko. 

Med plastičnimi mikrodelci so prevladovali delci polistirena in polietilena – najpogostejša plastika, ki jo uporabljamo za izdelavo embalaže za enkratno uporabo in plastične vrečke. Raziskovalci so vzorčenje opravili pozimi, kar pomeni, da bi bilo lahko poleti mikroplastike na gorah še več, saj veter prah v suhem vremenu lahko še lažje raznaša.