Nova raziskava, ki so jo objavili v reviji Environmental Science and Technology, je zajela podatke 26 predhodnih raziskav, ki so ugotavljale količino plastičnih mikrodelcev v ribah, školjkah, sladkorju, soli, pivu, vodi in tudi zraku v mestih. Nato so s pomočjo prehranskih smernic, ki jih je izdala ameriška vlada, izračunali, koliko mikroplastičnih delcev v povprečju ljudje z uživanjem te hrane vnesemo v telo. Njihove ocene so: odrasli zaužijejo najmanj 50.000, otroci pa najmanj 40.000 plastičnih mikrodelcev na leto. 

Toda, v tej raziskavi ni zajeta večina hrane in pijače, ki jo ljudje zaužijemo. Omenjena raziskava je namreč podala oceno za zgolj približno 15 odstotkov vnosa kalorij povprečnega Američana. A to ne pomeni, da mikroplastike v drugi hrani – kruhu, mesu, mlečnih izdelkih in zelenjavi – ni. Nasprotno, v teh živilih bi lahko bilo prav tako veliko mikroplastike, opozarja vodja raziskave Kieran Cox iz kanadske univerze v Victorii. "Resnično je zelo verjetno, da je v tej hrani velika količina plastičnih mikrodelcev. Lahko bi jih bilo na stotine ali tisoče," je dejal.  

Če pijemo le vodo iz plastenk, s tem zaužijemo okoli 90.000 plastičnih mikrodelcev na leto

V raziskavi so opozorili tudi na veliko vsebnost mikroplastike v vodi. Predvsem v vodi v plastenkah. Ta tako ni le ekološko sporna, zato ker z njo ustvarjamo nepotrebne plastične odpadke, pač pa so znanstveniki ugotovili, da s pitjem vode iz plastenk močno povečamo vnos plastičnih mikrodelcev v naš prebavni sistem. Voda v plastenkah namreč v povprečju vsebuje kar 22-krat več mikroplastike kot voda iz pipe. Oseba, ki pije zgolj vodo iz plastenk, samo s tem na leto zaužije okoli 90.000 plastičnih mikrodelcev. Za primerjavo: pri vodi iz pipe so izračunali, da letno zaužijemo v povprečju okoli 4000 plastičnih mikrodelcev. 

Kako mikroplastika vpliva na naše zdravje, za zdaj še ni znano, vendar znanstveniki opozarjajo, da obstaja nevarnost sproščanja strupenih snovi. Nekateri delci pa so tako majhni, da lahko prodirajo v tkiva in sprožajo imunske odzive.

Številke so zaskrbljujoče. Še posebej zato, ker še vedno ni jasno, kaj se zgodi, ko te delce vdihnemo ali zaužijemo. Cox pa je ob tem opozoril, da je dejstvo, da smo tem onesnaževalom izjemno izpostavljeni, alarmantno. 

Vendar pa nekateri znanstveniki poudarjajo, da je v primerjavi z nekaterimi drugimi mikrodelci v naši prehrani število plastičnih relativno nizko. "Te trenutne ocene kažejo, da je izpostavljenost mikroplastiki relativno majhna v primerjavi z nekaterimi drugimi delci. Denimo, po ocenah so ljudje, ki se prehranjujejo s povprečno zahodnjaško prehrano, vsak dan izpostavljeni milijardam mikrodelcev titanovega dioksida, pogostega aditiva. Toda, kaj v primerjavi s tem relativno majhna izpostavljenost mikroplastike pomeni za zdravje, ni jasno," je za britanski The Guardian izsledke zadnje raziskave komentriala Stephanie Wright z londonskega King's Collegea, ki pa ni sodelovala pri raziskavi. 

Kako se mikroplastika znajde v našem okolju?

Plastični odpadki, ki se znajdejo v našem okolju, tam sčasoma razpadajo na vse manjše in manjše delce, dokler niso tako majhni, da jih ne opazimo in da se lahko pojavijo v vsakem kotičku našega planeta. Raziskovalci so mikroplastiko namreč našli že praktično povsod. Že pred časom smo pisali o tem, da so jo odkrili tudi na najbolj oddaljenih gorskih vrhovih Pirenejev, kamor naj bi jo prinesel veter. Mikroplastika je v zraku, zemlji, rekah in tudi na dnu najglobljih oceanov na svetu. 

Mikroplastiko so našli v vodi iz pipe in v ustekleničeni vodi, v morski hrani in pivu. Oktobra lani so jo prvič odkrili tudi v človeškem blatu, kar je samo potrdilo sume znanstvenikov, da ljudje s hrano in vodo zaužijemo delce plastike. 

Cox je priznal, da je zaradi izsledkov raziskave sam spremenil svoje navade. "Zagotovo se zdaj izogibam plastični embalaži in vodi iz plastenk, kolikor je le mogoče," je dejal. Tako kot mnogi okoljevarstveniki in znanstveniki je tudi on prepričan, da že z manjšo uporabo plastične embalaže lahko precej naredimo za planet in nenazadnje za naše zdravje. "Enostavno je. Proizvajamo veliko plastike, ki konča v ekosistemih, katerih del smo tudi mi," je zaključil.