Prehranska industrija in posledično hrana na naših krožnikih se bosta v naslednjem desetletju zagotovo precej spremenili, predvsem zaradi številnih inovacij. Eno takšnih trenutno razvijajo finski znanstveniki. Ti namreč beljakovine gojijo tako, da talno bakterijo hranijo z vodikom, ki so ga pridobili z elektrolizo vode, ogljikovim dioksidom iz zraka ter minerali.

Beljakovinska moka, ki se ji reče solein, nima okusa, kar je bil tudi cilj znanstvenikov. Želeli so namreč ustvariti nevtralno snov, ki bi jo lahko dodajali v različna živila. Lahko bi jo uporabljali namesto palmovega olja za izdelavo sladic, sladoleda, piškotov, testenin, omak ali kruha. Raziskovalci pravijo, da bi lahko to beljakovino uporabljali celo kot medij za gojenje mesa ali rib.

Novo živilo bi lahko uporabljali tudi kot krmo za živali, s čimer pa bi močno zmanjšali porabo soje, ki jo pretežno gojijo na ozemlju, kjer je bil nekoč deževni gozd.

Gojenje bi lahko imelo ničelni ogljični odtis

Raziskovalci pravijo, da bi lahko takšno hrano gojili skoraj povsem brez ogljičnega odtisa, če bi elektrika, ki bi jo uporabili za gojenje, prišla iz obnovljivih virov, kot sta sončna ali vetrna energija. Če jim bo uspelo to beljakovino proizvajati množično, bi s tem rešili več težav, ki so povezane z živinorejo.

Za projekt so v podjetju Solar Foods že pridobili 5,5 milijona evrov investicij, predvidevajo pa, da bodo v naslednjem desetletju stroški proizvodnje te beljakovine primerljivi s stroški, ki nastajajo ob proizvodnji soje. Toda tudi če se znanstvenikom uresničijo sanje in načrti, bo kljub temu preteklo še veliko let, preden bo proizvodnja te beljakovine dosegla takšno raven, da bo zadovoljila svetovnemu povpraševanju.

Ideja zrasla na 'vesoljskem zeljniku'

Direktor podjetja, ki razvija to inovacijo, Pasi Vainikka pravi, da so tehnologijo, ki jo uporabljajo za pridobivanje beljakovine, razvili že v 60. letih prejšnjega stoletja v okviru vesoljskega programa. Poskusna proizvodnja se bo začela leta 2022, nato se bodo glede prihodnjih naložb dokončno odločili leta 2023, in prva prava tovarna za množično proizvodnjo te beljakovine bi se lahko odprla leta 2025.

V prihodnosti naj bi solein s ceno konkuriral soji, na dejansko ceno proizvodnje pa bo najbolj vplivala cena elektrike. Če bo na trgu več elektrike iz obnovljivih virov, bodo tudi cene nižje, pričakujejo raziskovalci.

Svinjina rastlinskega izvora

V Las Vegasu pa je podjetje Impossible Foods, ki proizvaja alternative mesnim izdelkom, predstavilo svoj novi izdelek – nadomestek svinjine. Njihova alternativa svinjini je povsem rastlinskega izvora.

Prvi izdelek iz umetne oziroma rastlinske svinjine na trgu bodo klobase, prodajati pa ga bodo začeli v eni od verig hitre prehrane v ZDA. Poleg klobas bodo proizvajali tudi mleto umetno svinjino, ki bo lahko nadomestila pravo svinjino v številnih receptih. Napovedujejo še več izdelkov, ki bodo nadomestili priljubljene mesne jedi. "Ne bomo odnehali, dokler ne izničimo potrebe po živalih v prehranski verigi in ne bo globalni prehranski sistem trajnosten," pravi Patrick Brown, ustanovitelj in izvršni direktor podjetja.

Novi izdelki bodo ustrezali tudi košer in halal pravilom, kar pomeni, da jih bodo lahko uživali tudi verniki judovske in islamske veroizpovedi. Nadomestki svinjine in govedine, ki jih izdeluje podjetje, so narejeni iz hema – molekule, ki jo pridobivajo iz rastlin in ki vsebuje železo, tako da spominja na kri. Hem je tudi v pravem mesu, vendar ga lahko proizvajamo tudi brez živine.

Prednost nadomestka mesa je tudi, da ne vsebuje glutena, živalskih hormonov ali antibiotikov.

Svinjina je trenutno namreč najbolj razširjeno meso na svetu. Z umetno svinjino pa ciljajo predvsem na azijski trg, kjer svinjino uporabljajo v različnih jedeh. Samo na Kitajskem namreč proizvedejo in pojedo več svinjine kot v kateri koli drugi državi na svetu.

Z umetno gojeno hrano 'dve muhi na en mah'

Inovacije na področju pridelave hrane, ki so okolju prijaznejše, pozdravlja tudi okoljski aktivist George Monbiot, ki pravi: "Proizvodnja hrane uničuje živi svet. Ribištvo in kmetijstvo sta daleč največji vzrok za izumiranje vrst in izgubo biotske raznolikosti in bogastva divjih živali. Kmetijstvo je eden od večjih vzrokov za podnebno krizo. Toda ravno ko se je zdelo, da upanje usiha, hrana brez kmetovanja ponuja neverjetne možnosti, da rešimo tako ljudi kot planet." Prepričan je namreč, da bi z začasnim prehodom na rastlinsko prehrano človeštvo pomagalo rešiti številne vrste in habitate.

Analiza, ki jo je opravil možganski trust RethinkX, napoveduje, da bodo beljakovine, ki jih bomo pridobivali s kontrolirano fermentacijo, do leta 2035 približno 10-krat cenejše od živalskih beljakovin.