Iz prepovedi so izvzete vrečke, ki so biološko povsem razgradljive, ali so narejene iz recikliranih materialov. Prav tako bo še naprej dovoljena raba ultra tankih vrečk, ki so v uporabi predvsem na oddelkih sadja in zelenjave, a morajo biti pretežno izdelane iz recikliranih materialov.

Nekdanja okoljska ministrica Elisabeth Köstinger, ki je leta 2018 predstavila idejo o prepovedi, je ob tem govorila o "mejniku v boju proti potrošniški mentaliteti". Avstrija je sicer tretja država v Evropi, ki je sprejela tako prepoved, s tem pa se bo država izognila med 5000 in 7000 tonam nepotrebne plastike, je zapisala Köstingerjeva v sporočilu za javnost. Kot je še poudarila, obstajajo zelo dobre alternative za klasične plastične nakupovalne vrečke.

V nevladnih organizacijah prepoved plastičnih vrečk vidijo kot pomemben simbolični korak, a te vrečke prestavljajo le dva odstotka letno nastalih plastičnih odpadkov, so opozorili.

V Sloveniji pa so plastične vrečke od januarja letos plačljive, trgovci pa jih bodo postopoma, kot kaže, povsem umaknili in nadomestili z recikliranimi vrečkami, ki bodo prav tako plačljive.