Živimo v dobi digitalizacije, hitrega pretoka informacij, poenostavljenega zbiranja in analiziranja podatkov, posledično je večje tudi znanje, ki ga imamo o posameznih panogah. Na srečo v zadnjih letih vse več intelektualnega znanja med drugim usmerjamo v razvoj novih, zelenih tehnologij prihodnosti, ki so nujno potrebne za ohranjanje našega planeta, ob tem pa še vseeno pogosto zanemarjamo vpliv, ki ga imamo na okolje kot posamezniki. Tako kljub vse večji ozaveščenosti in številnim spodbudam države še vedno več kot polovico energije dobimo iz fosilnih goriv, predvsem iz uvožene nafte, zemeljskega plina, premoga ter jedrske energije. Da bi trend obrnili in se vse bolj začeli posluževati učinkovitega izkoriščanja trajnostnih virov energije, se moramo potruditi vsi: svet, države, družba in posameznik. Spremeniti moramo svoje navade in prevzeti odgovornost, ki jo nosimo do bodočih generacij. Energetska učinkovitost ima za zagotavljanje ciljev energetske politike in širših razvojnih ciljev države namreč izjemni pomen, zlasti zaradi potenciala za izboljšanje konkurenčnosti družbe, zelene rasti in zaposlitvenega potenciala.
Energetska učinkovitost je ob tem tudi med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in doseganja večjega deleža obnovljivih virov energije v rabi bruto končne energije. Za gospodinjstva je energetska učinkovitost poleg tega ključna za obvladovanje življenskih stroškov, krepitev kupne moči in izboljšanje kakovosti bivanja. Tega se je že od preloma tisočletja zavedala Evropska unija (EU), ki je začela pripravljati niz pravil ter priporočil, s katerimi bi države članice spodbudila k zeleni transformaciji. Evropski parlament in Evropski svet sta leta 2012 sprejela Direktivo o energetskih učinkovitosti (2012/27/ES), v kateri so bili določeni številni ukrepi, ki podpirajo in narekujejo upoštevanje meril energetske učinkovitosti v javnih naročilih, prenovo javnih zgradb, pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije, deljene pobude za nadgradnjo energetske učinkovitosti, podjetja za energetske storitve, učinkovitost proizvodnje energije, dostop električne energije iz soproizvodnje toplote in električne energije do omrežja, obveznosti glede prihranka energije, obvezno izvajanje energetskih pregledov v velikih podjetjih, informacijske storitve za porabnike energije ter energetsko učinkovitost v ureditvi omrežij.
Kako do učinkovite energetske politike?
Skupne evropske cilje smo Slovenci na nacionalno raven prenesli s prenosom direktive v novi Energetski zakon (EZ-1), kjer so opredeljene vrste ukrepov in mehanizmov za spodbujanje povečanja energetske učinkovitosti. A ker EU ni bila zadovoljna s prihranki držav v prvih letih po uvedbi direktive, je leta 2016 med drugim odločila, da je treba v učinkovito energetsko politiko držav vključiti celotno energetsko verigo, vključno s proizvodnjo, prenosom in distribucijo energije. Tako so dobavitelji energije bili primorani prevzeti večjo vlogo pri doseganju ciljev energetske učinkovitosti, odjemalci pa so dobili več možnosti dobave, dostop do zanesljivih orodij za primerjavo cen energije in možnost proizvodnje lastne električne energije. Pri slednjem je v zadnjih letih fizičnim (in vse bolj tudi gospodarskim) odjemalcem v izdatno pomoč Skupina GEN-I, ki je je že leta 2016 trgu kot prva v državi ponudila celostno rešitev GEN-I Sonce, s katero investitorjem omogoča izgradnjo domače sončne elektrarne 'na ključ'. To pomeni, da namesto odjemalca uredijo vse, kar je potrebno za izgadnjo mikro sončne elektrarne – od načrtovanja, do birokracije in same izgradnje.
Strokovnjaki so prepričani, da so med ključnimi dejavniki uspešnega izboljšanja energetske učinkovitosti usmerjeni ukrepi politike ter zadostni viri za podpiranje izvajanja in skladnosti. EZ-1 tako denimo zavezuje Eko sklad, da z različnimi finančnimi spodbudami zagotavlja prihranke energije pri gospodinjskih odjemalcih z namenom zmanjšanja porabe energije. Rezultati raziskav so namreč razkrili, da primarna poraba energije v Sloveniji znaša 113 kWh na dan na vsakega prebivalca oziroma prebivalko, kar je približno toliko, kot če bi imel vsak od nas vsak dan nepretrgoma prižgano 40-vatno žarnico. Slovenija je v zadnjih letih sprejela nekaj ključnih ukrepov za dosego ciljev na področju učinkovite rabe energije. Kot je razvidno iz Akcijskega načrta za obnovljive vire energije 2014-2020 (AN URE 2020) ter njegove dopolnjene različice 2017-2020, smo uzakonili predpise za energetsko učinkovitost stavb in povečali delež obnovljivih virov energije v njih, z okoljskimi dajatvami poskrbeli, da so obnovljivi viri postali cenovno konkurenčni ostalim tehnologijam, predpisali obvezni delež biogoriv in s trošarinsko politiko zagotovili, da so njihove cene konkurenčne fosilnim gorivom, znižali stopnje davka na motorna vozila z nižjimi izpusti ogljikovega dioksida, uvedlo sistem zelenih certifikatov ter številne finančne spodbuje in subvencije.
Pomembno področje je tudi gradnja, saj 40 odstotkov vse energije porabimo v stavbah. Za zmanjšanje porabe energije v stavbah je potrebno prilagajati in racionalno upravljati sisteme daljinskega ogrevanja. Od leta 2019 naprej morajo biti vse novo zgrajene javne stavbe, ki za svoje delovanje porabijo energijo za ogrevanje in/ali hlajenje, zgrajene kot skoraj nič-energijske, od leta 2021 pa bo to veljalo še za vse ostale novogradnje. Energija v takih stavbah bo v veliki meri zagotovljena iz obnovljivih virov energije. Za doseganje krovnega cilja energetske učinkovitosti bo potrebno četrtino obstoječega stavbnega fonda do leta 2020 energetsko obnoviti, kar predstavlja okrog 22 milijonov kvadratnih metrov stavbnih površin. S tem se bo raba energije v stavbah zmanjšala skoraj za 10 odstotkov. Energetska učinkovitost stavb je sicer že nekaj let označena z energetsko izkaznico, ki poleg razreda energetske učinkovitosti (lestvica od A do G) vsebuje tudi priporočila za večjo energijsko varčnost ter potrošnikom preko informacije o porabi energije omogoča primerjati cene in najemnine za stanovanjske objekte.
Prihranki so lahko ogromni
Dejstvo je, da lahko z učinkovito rabo energije posamezna gospodinjstva torej veliko prihranimo. V prvi vrsti z izkoriščanjem naravnih virov, ki so dani sami po sebi in so tako rekoč zastonj, prav tako pa lahko z učinkovito rabo zmanjšamo porabo, kar vpliva na znižanje stroškov za energijo. Hkrati lahko z odgovornim ravnanjem in zavedanjem, da energija ni dana sama po sebi in da je ni na voljo v neomejenih količinah, povečamo kakovost življenja in bivanja, saj takšno ravnanje prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov, ki nastajajo ob delovanju električnih aparatov (ti so večinoma že označeni z energijsko nalepko, ki prikazuje energijski razred in porabo energije), pri proizvodnji električne energije in uporabi prometa. Prav na področju prometa pa nas v prihodnje glede učinkovitosti čaka največ dela. V vse večji meri ga bo namreč začela poganjati elektrika, s tem pa bodo naraščale posameznikove potrebe po energiji. Električna vozila bodo namreč potrebovala polnilnice, tako na javnih mestih, kot doma.
Tudi na tem področju je Skupina GEN-I že naredila pomemben korak, saj je pretekli teden predstavila novo storitev trajnostne mobilnosti, ki odjemalcem omogoča okolju prijazno mobilnost z nižjimi stroški vožnje. Kot so dejali, svoje poslanstvo vidijo v uresničevanju zelenih rešitev in si zato prizadevajo električno mobilnost integrirati v urbano okolje. V želji, da bi njihovim odjemalcem Poceni elektrike in Poceni plina, ki imajo električna vozila, omogočili enostavno in ugodnejše plačilo na več kot 200 polnilnih postajah mreže 'Gremo na elektriko', so v sodelovanju z Elektro Ljubljana uvedli novo storitev GEN-I E-mobilnost.
»Gospodinjski in mali poslovni odjemalci Poceni elektrike in Poceni plina lahko storitev naročijo preko portala Moj GEN-I, kjer se registrirajo in naročijo uporabniške kartice,« so pojasnili. Poleg tega si prizadevajo trajnostno mobilnost voditi z zgledom ter na ta način ponosno utirati pot k pozitivnemu odnosu do okolja. »Tudi sami prisegamo na e-mobilnost in v dobrem letu smo uspeli elektrificirati že več ko polovico voznega parka podjetja. Za te potrebe smo na treh poslovnih lokacijah – Ljubljana, Nova Gorica in Krško – zagotovili tudi lastno infrastrukturo polnjenja, skupno 25 postaj. Poleg tega razvijamo projekte na področju celovite energetske oskrbe, ki bodo omogočili polnjenje električnih vozil brez nepotrebne nadgradnje obstoječe infrastrukture in razvijamo poslovne modele v povezavi s hranilniki energije in proizvodnjo iz sončnih elektrarn, ki bodo povezani z visokotehnološkimi IT rešitvami,« so zapisali v nedavni izjavi za javnost.
Energetska učinkovitost je tako za gospodinjstva, kot tudi za vlade, zasebni sektor in skupnosti torej priložnost stroškovno učinkovitega uresničevanja različnih ciljev, ne glede na to, ali gre za zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje izpustov, finančne prihranke, energetsko zanesljivost, zdravstvene koristi ali kaj tretjega. Univerzalne rešitve ali načina za doseganje energetske učinkovitosti, ki bi ustrezala vsem državam in regijam, ni, zato je še toliko bolj pomembna ustrezna spodbuda, tudi v obliki vzpostavitve institucionalnih okvirov, nacionalnih strategij in učinkovitih svežnjev politik, ki bodo vsakega izmed nas spodbudile k bolj učinkoviti izrabi energije – s tem si bomo namreč zagotovili vsaj tri stvari: boljšo oskrbo z energijo, čistejše okolje in bolj kakovostno življenje.
Sponzorirana vsebina
