Slovenci smo na tem področju v zadnjih letih precej dejavni, saj se vse bolj nagibamo k izkoriščanju obnovljivih virov energije, povečanju energetske učinkovitosti in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Z izrabo obnovljivih virov energije smo začeli pri posameznikih, v zadnjem letu prešli na lokalne skupnosti, kmalu pa jih bomo v praksi implementirali tudi na korporativni ravni: v Steklarni Hrastnik so namreč postavili prvo B2B sončno elektrarno, s pomočjo katere bodo poleti začeli pridobivati izjemno čist vodik za taljenje stekla.

Okoljski strokovnjaki že več glasno opozarjajo, da se moramo kot družba začeti nagibati k trajnostnemu razvoju, če želimo ohraniti še kaj narave za naše potomce in jim omogočiti življenje v kar se da prijetnem ter zdravju prijaznem okolju. Rešitev vidijo v obnovljivih virih energije, ki lahko pomembno prispevajo k razogljičenju družbe in proizvodnji zelene energije. Naš sedanji energetski sistem in ustaljeni načini proizvodnje, pretvorbe ter rabe energije namreč niso trajnostni, predvsem zaradi previsokih emisij toplogrednih plinov, prevelike porabe energije na enoto ustvarjene vrednosti in preobsežnega izkoriščanja fosilnih goriv.

Slovenija je v zadnjih letih na tem področju sicer naredila nekaj izjemno pomembnih korakov v pravo smer. Leta 2014 smo sprejeli Energetski zakon, ki je z Energetskim konceptom Slovenije določil cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo. Dve leti pozneje smo se skupaj s preostalimi članicami Evropske unije (EU) s podpisom Pariškega sporazuma zavezali k prehodu v nizkoogljično družbo oziroma k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. V sklopu okvira podnebne in energetske politike EU smo se zavezali tudi, da bomo do leta 2020 prihranili 23, do leta 2030 pa 27 odstotkov primarne energije glede na projektice PRIMES 2007. Obenem naj bi do leta 2020 proizvedli 25, do leta 2030 27, do leta 2050 pa kar 52 odstokov vse bruto energije iz obnovljivih virov.

Čeprav bo zadane številke po ocenah strokovnjakov sicer težko uresničiti, pa je Slovenija vsekakor na dobri poti vsaj večinskega razogličenja družbe. Za to se namreč ne trudijo zgolj posamezniki, ki se v vse večjem številu odločajo za izrabo obnovljivih virov energije, temveč so potrebo po zmanjšanju negativnih vplivov na okolje začela zaznavati tudi podjetja, ki iščejo načine, kako preiti v nizkoogljično družbo, povečati energetske učinkovitosti ter zagotoviti zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnosten način. Med najbolj uspešne tovrstne zgodbe vsekakor sodi primer Steklarne Hrastnik, ki je v okviru partnerstva z Razvojnim centrom Novi materiali (RCeNeM) in distributerja električne energije GEN-I postavila prvo B2B sončno elektrarno v Sloveniji.

Sončna elektrarna za pridobivanje čistega vodika

Že v preteklem letu so v steklarni začeli razvijati inovativno tehnologijo, katere cilj je znižati porabo zemeljskega plina kot energenta za taljenje stekla, in s tem bistveno znižati ogljični odtis v okolje in postavitev sončne elektrarne so videli kot pomemben korak pri realizaciji te tehnologije. Z njeno pomočjo bodo namreč s postopkom elektrolize pridobivali izjemno čist vodik, ki povzroča minimalne ogljične izpuste, ter ga v steklarski peči za znižanje ogljičnega odtisa kot biokomponento dodajali plinu, ki ga uporabljajo za taljenje stekla. Ker je majhne molekule vodika težko shranjevati, zlasti če je v proizvodnji potrebna visoka energijska gostota, in je vodik treba zelo stisniti, bo v pilotnem projektu elektroliza potekala pri višjem tlaku (30 barov), ki pa ni vseeno ni tako visok, da bi vodik uhajal.

Kot so ob predstavitvi projekta sončne elektrarne B2B pojasnili partnerji, bodo vodik uporabljali v pilotni napravi, ki stoji zraven in ki bo lahko stalila 200 kilogramov stekla na dan. Ko bo sonca več, bodo proizvajali vodik za proizvodnjo in za shranjevanje v tlačno posodo za obdobja brez sonca. Ob tem bodo preverili tudi, koliko vodika lahko dodajo v zemeljski plin, da mu ne spremenijo lastnosti, razmišljali pa so o še nekaterih možnosti, denimo o visokotemperaturni koelektrolizi (z uporabo odpadne toplote steklarskih peči in elektrike iz obnovljivih virov), v kateri bi iz dimnih plinov dobili sintezni plin ali tudi metan. Tega bi spet lahko uporabili v steklarskih pečeh, a se za koelektrolizo v tem projektu niso odločili – ideja tako ostaja potencial za prihodnje načrte. In ker želijo biti korak pred ostalimi, se v steklarni s proizvajalci steklarskih peči že dogovarjajo za prenos znanja in izkušenj, pri zniževanju emisij pa že razmišljajo o tem, kako izpuste spremeniti nazaj v gorivo.

S procesom dodajanja vodika plinu za taljenje bodo zamenjali del fosilnih goriv in tako ogljični odtis znižali za dodatnih 10 odstotkov. V enoti namiznega stekla jim je s pomočjo inovativnih rešitev in najnovejše tehnologije sicer že uspelo znižati izpuste ogljikovega dioksida za 30 odstotkov, v enoti embalažnega stekla pa za 10 odstotkov, s čimer zadovoljujejo zahteve vse večjega števila kupcev izdelkov višjih cenovnih razredov, ki se zavedajo pomena zniževaja emisij ogljikovega dioksida ter dušikovih oksidov in se radi promovirajo z izdelki z nizkimi emisijami. Z vključitvijo vodika, proizvedenega s pomočjo sončne elektrarne, pa se bo zmanjšanje izpustov še dodatno povečalo.

Sonce kot vir energije tako za posameznike kot za podjetja

Ker je razvoj steklarne usmerjen v brezogljično energetiko, ki presega konkurenčno oskrbo z energijo, je bil pravi partner za postavitev sončne elektrarne družba GEN-I, vodilni promotor zelene transformacije v Sloveniji. »Svojim poslovnim partnerjem želimo omogočiti učinkovito izvedbo zelene preobražbe in znižanje ogličnega odtisa, zato smo razvili številne energetske storitve upravljanja z energijo,« je ob predstavitvi skupnega projekta povedal predsednik uprave GEN-I, dr. Robert Golob in dodal, da je danes samooskrba s soncem realna in ekonomsko upravičena izbira tako za fizične, kot tudi za poslovne odjemalce. »Sončne elektrarne so zagotovo investicija, ki si jo lahko privošči vsakdo izmed nas – pa naj si bo to samostojna hiša, večstanovanjska stavba ali poslovni objekt. Danes pomeni postavitev sončne elektrarne pridobitev dostopa do lastnega vira energije, dolgoročno gledano pa finančni učinek za nas, naš planet in naše potomce.«

Partnerji projekta se strinjajo, da se mora v družbi okrepiti zavedanje, da je zniževanje izpustov edina možnost za naš planet, ki nas vse bolj opozarja o našem nepremišljenem ravnanju. Pri GEN-I poudarjajo, da je za prehod v nizkoogljično družbo sočasno potrebno ustaviti rast porabe končne energije ter intenzivno spodbujati prebivalstvo k povečanju uporabe obnovljivih virov energije. Energetika namreč predstavlja izjemno pomembno dejavnost tako z vidika uporabnikov, kot z vidika gospodarstva. Vrsta novih okoliščin v globalnem okolju zahteva razmislek o razvoju energetskih dejavnosti in storitev. Nujno je zagotavljanje zanesljive in konkurenčne oskrbe z energijo na trajnosten način, prav tako pa je nujno zagotoviti tudi predvidljivo okolje za državljane, vlagatelje, gospodinjstva in gospodarstvo.

Pri fizičnih osebah je po izkušnjah GEN-I v zadnjih letih že mogoče zaznati občutne premike v smer trajnostnega razvoja, saj se vse več ljudi zaveda pomena ohranjanja našega okolja. Tako beležijo porast izgradenj domačih mikro sončnih elektrarn, za katere imamo v Sloveniji glede na osončenost zagotovljene dobre pogoje. Da bi ljudem olajšali odločitev za samooskrbo na lastnem objektu in jih razbremenili (tudi birokratskih) obveznosti, so odjemalcem leta 2016 ponudili projekt GEN-I Sonce, ki zagotavlja izgradnjo elektrarne po principu 'na ključ' – to pomeni, da v dogovoru z investitorjem poskrbijo za vse segmente zagona mikro sončne elektrarne, od načrtovanja do izgradnje, obenem pa omogočajo tudi sklenitev paketa vzdrževanja elektrarne, ki vsebuje sprotni odziv, tedenske preglede delovanja elektrarne z daljinskim nadzorom in fizični pregled vsaki dve leti.

Slovenija na dobri poti v nizkoogljično družbo

Slovenija je pri implementaciji zelene energije v vse pore družbenega življenja v zadnjih letih vse bolj uspešna, vse intenzivnejša so tudi prizadevanja vlade na tem področju. Od letos veljavna Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije je denimo izgradnjo sončne elektrarne omogočila tudi tistim odjemalcem, ki nimajo pogojev za izgradnjo sončne elektrarne za samooskrbo na lastnem objektu – s soglasjem jo lahko postavijo tudi pri sosedu. Prav tako si lahko samooskrbo z zeleno energijo odslej privoščijo tudi stanovalci v večstanovanjskih stavbah ter se tako izognejo prihodnjim podražitvam elektrike in lažje pristopijo k zeleni transformaciji. In nenazadnje je Steklarna Hrastnik dokaz, da je prehod na trajnostne vire v energetiki z dobro načrtovanimi in premišljenimi ukrepi ter pravimi naložbami v energetsko infrastrukturo ter proizvodne zmogljivosti možen tudi v industrijskih obratih.

Faza pilotne postavitve sončne elektrarne B2B bo predvidoma zaključena julija letos, ko bodo tudi priklopili elektrarno na pilotno napravo. Sledila bo faza eksperimentalnega razvoja, njen cilj pa bo praktična potrditev nove tehnološke rešitve za taljenje stekla s souporabo vodika in oblikovanje smernic za prenos tehnologije na velike steklarske peči. Postavitev sončne elektrarne je sicer del projekta OPERH2, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Razvoj inovativne tehnologije je v pilotni fazi, in sicer v RCeNeM trenutno postavljajo vodikarno. Projekt s sončno elektrarno, vodikarno in pilotno pečjo bo stal približno 700.000 evrov. To je vsekakor lepa popotnica za zeleno prihodnost. »Če bomo sledili ciljem, ki smo si jih zadali, država pa bo zagotovila ustrezno okolje in finančne spodbude, bomo do leta 2050 lahko prišli na 52-odstotni delež uporabe obnovljivih virov energije v končni bruto rabi energije, ali se mu vsaj močno približali,« so optimistični pri GEN-I.

Sponzorirana vsebina