Od 1. septembra naprej trgovci, ki bodo pristopili k dogovoru v obliki kodeksa, potrošnikom v trgovinah ne bodo prodajali več plastičnih nosilnih vrečk. Dogovor tako spodbuja trgovska podjetja in potrošnike k zmanjševanju prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah trgovin. Tako bomo potrošniki skupaj s trgovinskimi centri prispevali k manjši uporabi plastike in k varovanju okolja.

Trgovci, ki bodo pristopili h kodeksu, se prostovoljno zavezujejo, da na svojih blagajnah od 1. 9. 2019 potrošnikom ne bodo prodajali lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki so izdelane iz originalnega granulata z debelino stene manj kot 50 mikronov in recikliranih plastičnih nosilnih vrečk, ki niso namenjene večkratni uporabi in niso izdelane iz recikliranih materialov - reciklatov, katerih masni delež v posamezni vrečki predstavlja najmanj 80 odstotkov vsebnosti reciklata ter niso označena s piktogramom, iz katerega je razvidno, da gre za najmanj 80 odstotno vsebnost reciklata.

Še naprej pa bo na blagajnah dovoljeno prodajati ustrezne reciklirane plastične vrečke, biorazgradljive plastične vrečke, zložljive debelejše vrečke v torbici (žepek), debelejše plastične nosilne vreče oz. nakupovalne torbe za večkratno uporabo ter mrežaste vrečke, namenjene za embalažo živil, ki niso predpakirana.

Odločen boj proti plastiki je začel nekdanji minister za okolje in prostor Jure Leben, ki je tudi dosegel dogovor z zbornico o tem, da se s prvim šolskim dnem letos plastične vrečke umaknejo z blagajn. Predsednica zbornice Mariča Lah je februarja ob sklenitvi dogovora povedala, da v zbornici računajo na širok odziv svojih članov. "Potrošniki nam pri takih aktivnostih prisluhnejo, tako da ne vidim posebnega problema," je dejala takrat.

Brezplačne lahke plastične nosilne vrečke so na blagajnah trgovin v Sloveniji prepovedane že od začetka leta, jih pa potrošniki, če jim jih trgovec ponudi, lahko še vedno kupijo. Prav tako so še naprej na voljo zelo lahke plastične nosilne vrečke, ki so namenjene za primarno embalažo svežih živil, ki niso predpakirana, denimo za sadje in zelenjavo.

Raven potrošnje plastičnih nosilnih vrečk v EU se močno razlikuje, in sicer zaradi razlik v potrošniških navadah, okoljski ozaveščenosti ter učinkovitosti ukrepov politike, ki so jih sprejele nekatere države članice EU že pred uveljavitvijo Direktive glede zmanjšanja potrošnje plastičnih nosilnih vrečk. Nekaterim državam članicam EU je uspelo občutno zmanjšati potrošnjo plastičnih nosilnih vrečk in v najuspešnejših sedmih državah je raven potrošnje takih vrečk že pred uveljavitvijo Direktive znašala le 20 odstotkov povprečne potrošnje v EU. Najbolj uspešne države so dosegle zmanjšanje potrošnje plastičnih nosilnih vrečk z naslednjimi ukrepi: z določitvijo nacionalnih ciljev za zmanjšanje potrošnje, s prepovedjo brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk, z določenimi ekonomskimi ukrepi (npr. okoljska dajatev) ter z ozaveščanjem potrošnikov. Slovenija s tem dogovorom uresničuje ambiciozno okoljsko politiko, ki jo je zavzela v primerjavi z Evropskim parlamentom in Svetom EU, ko se je zavezala, da se v letu 2019 ukine prodaja lahkih nosilnih plastičnih vrečk.