Na globalni ravni je tehnologija e-mobilnosti v zadnjih 25 letih nenehno v razvoju, a jo v Evropi po besedah številnih strokovnjakov premalo izkoriščamo. Elektrifikacija prometa se je najprej uspešno razvijala v Združenih državah Amerike, hitro so ji sledile tudi inovacijam naklonjene azijske države. Evropa pa žal zaenkrat še precej zaostaja: še najbolj so električnim vozilom naklonjeni Norvežani, kjer je danes v prometu 48 odstotkov električnih avtomobilov, povpraševanje občutno raste tudi na Švedskem in Nizozemskem. Drugod so do e-mobilnosti še precej zadržani, še posebej zaradi cene, dometa in življenjske dobe baterij ter pokritosti terena z dovolj zmogljivimi polnilnicami. A dejstvo je, da je e-mobilnost velika priložnost: za nas, za okolje, pa tudi za industrijo.

E-mobilnost prinaša nova delovna mesta

Že dolgo je daleč najcenejši vir pridobivanja električne energije sonce, to pa je velika priložnost za avtomobile na električni pogon. Rešitve in inovacije se na vseh prodročjih e-mobilnosti pojavljajo iz dneva v dan in globalna tehnološka podjetja že nekaj let razvijajo sodobne metode digitalizacije, izboljšanja kapacitete baterij, asistenčnih storitev, povezljivosti in številnih drugih segmentov elektrifikacije prometa. V svetovnem merilu je v ospredju razvoj avtononmne vožnje in iskanje čim bolj naprednih visokotehnoloških rešitev. S tem se globalna e-mobilnost odmika od klasične avtomobilske industrije. Slovenija tem trendom sicer sledi, a v občutno manjši meri, kot bi si želeli. Razlogi za to se v veliki meri skrivajo v strahu pred (prekratkim) dometom električnih vozil, njihovi visoki ceni in težavah pri dobavi.

Pričakovati je, da se bo povpraševanje po električnih vozilih v prihodnjih desetletjih stalno povečevalo, to pa bo pomenilo nova delovna mesta na področjih elektronike in baterij. Že naslednje leto naj bi znana nemška blagovna znamka v finskem mestecu Harjavalta, ki leži blizu Baltskega morja, denimo odprla prvo evropsko podjetje, ki bo v sodelovanju z ruskim podjetjem izdelovalo litij-ionske baterije za električna vozila. Letno naj bi izdelali okrog 300 tisoč baterij, stremijo pa k razvoju komponent z dvakrat večjim dosegom od današnjega in daljšo življenjsko dobo. Pomembno je poudariti tudi, da bo proizvodnja temeljila na lokalnih energetskih virih – vodi, vetru in biomasi.To sicer ne bo prva tovarna baterij v Evropi; eno že imajo Madžari (še eno naj bi odprli prihodnje leto) in eno Poljaki, a so vse v korejski lasti. Veliki so bili tudi načrti Kitajske v slovenskem Mariboru, kjer naj bi odprli tovarno baterij, a je projekt žal padel v vodo, še preden je uspel zaživeti.

A kljub temu poskušamo slediti svetovni konkurenci, razvoj pa pretežno usmerjamo v pametno polnjenje. Pri tem pomembno vlogo v slovenskem prostoru igra podjetje GEN-I, vodilni promotor zelene transformacije, ki želi omogočiti enostaven in gladek prehod iz dobe fosilnih goriv v elektificirano prihodnost. S svojim delovanjem in preverjeno najboljšo prakso želijo biti konkurentom za vzor ter tako podjetjem kot posameznikom ponuditi rešitve, ki bodo omogočile odlično uporabniško izkušnjo. V načrtu imajo številne napredne storitve, ki bodo bodo z interoperabilnostjo ustvarjale nov ekosistem za uporabnike in s tem povečevale rabo obnovljivih virov energije ter optimizirale njihovo uporabo.

Slovenci smo med boljšimi v regiji

Da bo e-mobilnost resnično lahko zaživela v praksi, pa potrebujemo enoten evropski načrt ter premišljene strategije. Slovenci naj bi bili po mnenju poznavalcev med najboljšimi v regiji, je bilo slišati na lanski konferenci e-mobilnosti, saj si prizadevamo dekarbonizirati promet in uveljaviti koncept trajnostne mobilnosti. Že konec leta 2014 je Vlada Republike Slovenije denimo sprejela Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, v katerem je bil poudarek na ukrepih v sektorjih, ki predstavljajo največje deleže emisij toplogrednih plinov: energetska sanacija stavb, emisije iz prometa, kmetijstva in emisije toplogrednih plinov ter ravnanje z odpadki. Zastavljen je bil prehod na gospodarstvo, katerega rast ne bo temeljila na povečani rabi naravnih virov in energije, ampak bo z učinkovitostjo in inovacijami zmanjševala emisije toplogrednih plinov, izboljševala konkurenčnost ter spodbujala rast in zaposlenost.

Slovenija je sklenila tudi podnebno-energetske zaveze za obdobje od leta 2020 do 2050, v sklopu katerih naj bi do leta 2030 zmanjšala emisije toplogrednih plinov v EU za vsaj 40, do leta 2050 pa za kar 80-95 odsotkov glede na raven iz leta 1990. Prav tako se je zavezala, da bo do leta 2030 povečala delež obnovljivih virov na 27 odstotkov in za prav toliko izboljšala tudi energetsko učinkovitost. Vse to naj bi med drugim dosegli s 17-odstotnim povečanjem uporabe električnih oziroma hibridnih vozil v celotnem prometu. Uredba o obnovljivih virih energije v prometu sicer predpisuje, da bi morali že do leta 2020 doseči 10-odstotni delež obnovljivih virov energije v prometu - zanekrat pri tem nismo najbolj uspešni. V slovenski zakonodaji in strateških usmeritvah Agencije za energijo iz leta 2017 sta sicer jasno postavljena le dva cilja, ki se neposredno nanašata na elektromobilnost: razvoj polnilne infrastrukture na avtocestnem križu, ki ga predpisuje Energetski zakon, ter doseganje 100-odstotne električne mobilnosti v osebnem in javnem prometu do leta 2055, ki je predvideno v Predlogu usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije.

Pred nami je še veliko izzivov

Za razširjeno e-mobilnost si že več let prizadeva tudi Ministrstvo za infrastrukturo, ki je maja leta 2017 v sklopu vladne medresorske delovne skupine objavilo Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji, v sklopu katere naj bi se preusmerili v koncepte trajnostne mobilnosti, katerih stroški bi bili nižji in stranski učinki manjši, ob tem pa bi zagotavljali zadovoljevanja posameznikovih potreb po premikanju. Marca lani je nato sledil še predlog Energetskega koncepta Slovenije, ki za naslednja štiri desetletja predvideva popoln prehod iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije ter plin, tako da bi se leta 2055 po slovenskih cestah vozili samo še električni avtomobili. Zelo pomemben dokument, ki pa je še v nastajanju, je tudi Akcijski načrt, ki uresničuje Strategijo za alternativne vire goriv in bo pokazal, koliko je Slovenija dejansko pripravljena vložiti v promocijo in spodbujanje e-mobilnosti ter s kakšnimi ukrepi.

E-mobilnost pa s seboj prinaša tudi številne izzive, ki se jim bodo morali prilagoditi tako posamezniki, kot tudi podjetja in dobavitelji električne energije. Vsekakor bo potreben nov, stabilen in prenovljen koncept regulativnih okvirjev. Tarife za elektromobilnost bo potrebno ločiti od ostalega odjema in vpeljati dinamičen sistem, ki bo omogočil posebno tarifiranje električne energije, namenjene prevozu. Z večanjem števila električnih vozil bo potrebno hkrati integrirati večji delež obnovljive energije, ki se bo lahko skladiščila v baterijah teh vozil, velik izziv pri povečani potrebi po električni energiji pa bo tudi priključna moč. Del električne energije bomo verjetno morali pridobiti od zunaj in pri tem bo ključnega pomena določitev še sprejemljivega deleža uvoza. Izboljšati bo potrebno uporabniške izkušnje zaradi omejitev z dosegom in časom polnjenja ter ob širitvi polnilnic onemogočiti nenadzorovano polnjenje. A vse to bo mogoče doseči zgolj s sodelovanjem med prometno in energetsko inudstrijo, ki bosta skupaj morali najti ustrezne rešitve in nenehno sodelovati.

Kakšna je torej prihodnost e-mobilnosti?

K čim bolj celovitemu prehodu na izrabo alternativnih virov energije in zeleni transformaciji na področju prometa si poleg države prizadeva tudi vse več okoljsko zavednih in trajnostno naravnanih slovenskih podjetij.  Da bi uporabnikom resnično lahko ponudili najboljše možne rešitve na tem področju, pri GEN-I že dalj časa preizkušajo praktično rabo različnih modelov električnih avtomobilov in v elektrifikaciji prometa vidijo številne prednosti, med katerimi zagotovo najbolj izstopata znižanje ogljičnega odtisa ter odsotnost hrupa – dejavnika, ki bosta močno izboljšala kakovost našega življenja. Prepričani so, da bodo v prihodnjih desetletjih električna vozila prevladala na trgu, s tem pa bo padla tudi njihova cena, hitrejša bo dobava, avtomobili bodo imeli boljši domet in jih bo mogoče hitreje napolniti. Kabli oziroma priključki za polnjenje se bodo poenotili, prav tako se bo poenostavilo tudi obračunavanje na polnilnicah po državah. Najbolj optimistične napovedi vključujejo celo inovacije na področju sestave baterij, katerih ključna sestavna dela ne bi bila več litij in kobalt.

Električna vozila prihodnosti bodo ponudila napredne digitalne izkušnje za uporabnike, omogočila avtonomno vožnjo in pridobila popolno zaupanje v e-mobilnost med vsemi generacijami. Avtomobili ne bodo v lastni posameznikov ampak del močno izboljšane javne infrastrukture, na podlagi katere se bodo razvili poslovni modeli na podoben način, kot ga danes poznamo med dobavitelji električne energije, plina in telekomunikacijskih storitev. Energetska podjetja bodo prisiljena dolgoročneje načrtovati svoje poslovanje, sodelovati z uporabniki, prepoznati in se odzivati na njihove potrebe. Temeljito bodo morala spremeniti svoje strategije in delovanje ter obvladati povečano tveganje. Investicije v pametna omrežja bodo realizirane s projekti, ki bodo mnogo bolj interdisciplinarni kot doslej. Potrebni bodo tudi novi načini komuniciranja z uporabniki omrežij, saj bodo storitve v prihodnosti bolj kompleksne in vsebinsko prepletene in za obstoječe uporabnike morda težje dojemljive.

Vse večji poudarek bo na delitvi vozila, tako imenovani 'sharing' pa ne bo obsegal samo avtomobile, temveč tudi kolesa in motorje. Elektrifikacija bo zajela vse segmente prometa: tako cestni, kot tudi podzemeljski in zračni promet. Vse pomembnejšo vlogo bodo imela manjša in kompaktna električna prevozna sredstva, ki jih bomo zaradi nove tehnologije hranilnikov energije lahko vedno nosili s seboj. Uveljavila se bodo hibridna vozila zrak zemlja, heliodromi bodo sestavni del stavb. Poleg zračnega bo izredno pomemben podzemeljski promet, sploh v središčih mest z namenom razbremenitve ali popolne opustitve težjega prometa. In ko bo prišlo do vseh teh sprememb, bomo tudi v mestih ponovno lahko poslušali čudovite in edinstvene zvoke narave, ki nam bo za naša prizadevanja izjemno hvaležna.

Sponzorirana vsebina