Greenpeace Slovenija in društvo Focus pozdravljata potezo vlade, ki je prejšnji teden sprejela uredbo o samooskrbi iz obnovljivih virov energije, ki večjemu številu ljudi omogoča, da sodelujejo pri proizvodnji čistejše energije. Menijo pa, da bi vlada to morala promovirati s kampanjo o možnostih postavljanja skupnih elektrarn.

"Zakaj ne bi bili poleg nacionalnih kampanj o zdravju, prehrani in varnosti v prometu ljudje obveščeni tudi o možnosti sosedske sončne elektrarne," so okoljevarstveniki zapisali v sporočilu za javnost.

Prejšnji teden sprejeta uredba bo namreč omogočila, da se bo skupina odjemalcev znotraj iste transformatorske postaje lahko povezala in postavila skupno sončno elektrarno na strehi bližnjega občinskega vrtca, pri čemer se jim bo njihov delež proizvedene električne energije na oddaljenem mestu odštel od njihove porabe v lastnem domu.

"V društvu Focus smo sprejetja uredbe veseli. Gre sicer za majhen, a pomemben korak v smeri trajnostnega energetskega prehoda, ki lahko obnovljivim virom energije dejansko vrne pozitivno podobo. Upamo, da bo uredba pripomogla k oživljanju sektorja obnovljivih virov energije, ki je v zadnjih letih stagniral," je ocenil strokovni sodelavec Focusa Tomislav Tkalec. Vendar pa, kot je dodal, to ni dovolj, saj bo morala vlada sprejeti precej bolj aktivno vlogo pri spodbujanju rabe obnovljivih virov energije.

Vodja projektov na področju podnebja in energije pri Greenpeace Slovenija Katja Huš pa je dodala, da je vlada končno prepoznala, da bomo imeli ljudje pomembno vlogo v energetskih sistemih prihodnosti, ki ne bodo več sloneli na fosilnih gorivih. "A nič ne bo pomagalo, če bodo to ostale črke na papirju," je dodala.

Kot še navajajo okoljevarstveniki, bi lahko do leta 2050 lastno električno energijo iz sonca in vetra proizvajalo več kot 900.000 prebivalcev Slovenije, kar predstavlja skoraj polovico celotne populacije.

Ti energetski državljani bi lahko do leta 2030 proizvajali 1,5 teravatnih ur (TWh), do leta 2050 pa štiri TWh električne energije. Do sredine stoletja bi lahko tako energetski državljani pokrili četrtino potreb Slovenije po električni energiji.

Kako do sončne elektrarne? Tudi s pomočjo evropskih sredstev

Kohezijski sklad bo za javni razpis za sofinanciranje nakupa in postavitve naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije za obdobje 2019-2022 prispeval 10 milijonov evrov evropskih sredstev. Ministrstvo za infrastrukturo bo razpis objavilo predvidoma v petek.

Predmet javnega razpisa je izbor projektov, ki bodo prejeli nepovratna sredstva za nakup in vgradnjo naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije.

Gre za nakup fotonapetostnih modulov, opreme, ki je neposredno povezana s pridobivanjem električne energije z izrabo sončne energije, hranilnikov energije in za priključitev na elektroenergetsko omrežje, so sporočili iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijo, ki je izdala odločbo o sofinanciranju.

Razpisana sredstva so namenjena gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom posameznikom po zakonu o gospodarskih družbah in zadrugam po zakonu o zadrugah.

Evropski parlament z novimi pravili za čistejši in konkurenčnejši trg električne energije

Evropski parlament je včeraj potrdil nova pravila za vzpostavitev vseevropskega trga za električno energijo, ki bo čistejši, konkurenčnejši in bolje pripravljen za obvladanje tveganj. Sprejeli so štiri nove zakone, ki so bili neuradno dogovorjeni že lani, in s tem sklenili paket čiste energije za vse Evropejce, so sporočili iz parlamenta.

Potrošniki bodo z novimi pravili pridobili številne ugodnosti, saj bodo lahko dostopali do pametnih merilcev električne energije, dinamičnih oblikovanj cen in možnosti zamenjave ponudnika v treh tednih brez nastalih stroškov (in do 24 ur do leta 2026). Poročevalec o notranjem trgu za električno energijo Jerzy Buzek (EPP) je dejal, da bi reforma trga za električno energijo morala povečati konkurenčnost EU v svetu in podpreti prehod na čistejšo električno energijo. "Potrošnikom daje več moči in varuje revne. Je dobra za okolje in dobra za denarnico," je dejal.

Države članice bodo lahko začasno uravnavale cene električne energije za pomoč in zaščito revnih in bolj ranljivih gospodinjstev. Ne glede na to bi moral biti sistem socialne varnosti glavno sredstvo pri reševanju energetske revščine.

Eden od glavnih ciljev nove ureditve je tudi dovoliti prost pretok 70 odstotkov trgovinskih zmožnosti in tako poenostaviti trgovanje z obnovljivo električno energijo preko meja in hkrati podpreti zavezujoč cilj EU, da do leta 2030 dosežejo 32-odstotno stopnjo obnovljivosti električne energije.

Sprejeta pravila zagotavljajo tudi boljšo zaščito evropskih državljanov pred nenadnim pomanjkanjem električne energije zaradi izpada elektrike. Države članice bodo zavezane k pripraviti nacionalnega načrta za oceno tveganja primanjkljajev in k sodelovanju na regionalni ravni. Države članice, ki so prejemnice pomoči drugih držav članic, bodo morale nositi vse stroške, povezane s tem.