Triglavski narodni park (TNP) zaradi svoje enkratnosti in neponovljivosti zahteva, da se do te dediščine spoštljivo in odgovorno obnašamo. Hrup, veliko obiskovalcev, posledično veliko avtomobilov in več odpadkov – vse to vpliva tako na rastline kot na živali, ki jim je narodni park edini dom. 

Prav zato, da bi izboljšali stanje vrst in habitatnih tipov v parku, so se v Javnem zavodu TNP v sodelovanju z osmimi drugimi slovenskimi zavodi in občinami lotili štiriletnega projekta VrH Julijcev. Cilj projekta je z različnimi ukrepi izboljšati stanje osmih vrst in štirih habitatnih tipov Natura 2000 na skupno 303 hektarjih površine TNP. 

Katere rastlinske in živalske vrste so vključene v projekt?

V projektu se bodo osredotočili na točno določene habitatne tipe, rastlinske in živalske vrste. "Gre za tiste vrste oziroma habitatne tipe, ki so na podlagi nacionalnih poročil v neugodnem stanju ohranjenosti. To je izhodišče za vsebinski okvir samega projekta," nam je pojasnil vodja oddelka za varstvo narave pri TNP Andrej Arih.

Med rastlinskimi vrstami so v projekt vključili alpsko možino, ki ji pravijo tudi kraljica Alp. "Konkretno pri alpski možini bomo odstranjevali lesno zarast na rastiščih vrste na širšem območju Črne prsti," je dejal. 

Živalskih vrst je v projekt vključenih več: dvoživki veliki pupek in hribski urh ter pet vrst ptic – divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna in triprsti detel. Projekt med drugim predvideva oživitev nekaterih planin, kjer je težnja po dolgoročni rabi. "Na planinah bo obnovljenih kar 17 kalov. Gre za vodne površine, ki so nujne za dolgoročno preživetje velikega pupka in hribskega urha," pravi Arih. 

Dvojno jezero bodo v celoti sanirali

Poleg rastlinskim in živalskim vrstam bodo posebno pozornost namenili še štirim habitatnim tipom. Gre za travišča na kisli podlagi, gorske ekstenzivno gojene travnike, visoka šotna barja in visokogorska jezera. 

V okviru projekta bo potekala celovita sanacija Dvojnega jezera. "Vključuje izlov rib – jezerske zalotvčice in pa pisanca, optimizacijo obstoječega čiščenja odpadne vode iz koče pri Triglavskih jezerih, pa tudi nadzor nad rekreacijsko rabo, ki sedaj po zakonu o Triglavskem narodnem parku ni dovoljena. Vemo pa, da se v poletnem obdobju marsikdo osveži v samih jezerih," je pojasnil Arih. 

Kot je pojasnil, je Dvojno jezero obremenjeno zaradi bodisi načrtnega ali nenačrtnega vnosa rib v preteklih desetletjih. "Te vnešene ribe so porušile sam ekosistem, ki je izhodiščno izredno reven. Po domače povedano, voda je bila zelo prosojna. Takoj ko so ribe prišle v ta sistem, so porušile njegovo delovanje in začela se je sama evtrofikacija jezera. Dodatno je obremenjeno z odpadno vodo iz koče pri Triglavskih jezerih, tako da bomo skušali celovito ukrepati za izboljšanje stanja."

Na Pokljuki bodo posebno pozornost namenili tako imenovanemu aktivnemu visokemu barju. "Slovenija v evropskem merilu predstavlja najbolj skrajno južno mejo razširjenosti aktivnih visokih barij. Gre za izredno reven ekosistem, ki dobiva hranila izključno s padavinsko vodo. Problem teh barij je visoka občutljivost zaradi same šote, namreč hoja po takem barju prinaša dolgoletne posledice na stanje samega ekosistema," je pojasnil Arih.

Z odstranjevanjem lesne vegetacije bodo izboljševali travišča na planinah, saj so številne vrste vezane na te odprte habitacije. "Planine se soočajo z dvema problemoma – bodisi z intenzifikacijo rabe bodisi z opuščanjem rabe. V projektu se ukvarjamo predvsem s tem problemom opuščanja rabe, saj so namreč planine pod gornjo gozdno mejo podvržene nekemu naravnemu procesu zaraščanja z lesno vegetacijo in čez nekaj desetletij je tam namesto nekega traviščnega habitata gozd." To pa pomeni, da postanejo neprimerni za življenje vrst, ki so prilagojene na travišča. 

Omejili bodo rabo določenih mirnih območij

V zavodu TNP opažajo, da obisk iz leta v leto narašča, čeprav sami parka že več let ne promovirajo v takšni meri, kot v preteklosti. Vendar pa je postal park že zelo prepoznaven, tako pri domačih kot tujih obiskovalcih.

Pritisk je predvsem v poletnih mesecih zelo velik, zato bo treba uvesti določene omejitve in prilagoditve, pravi Arih. Gre za uveljavitev mirnih območij na izbranih lokacijah, kjer velika obremenjenost z obiskom predstavlja grožnjo preživetju vrst."Projekt kot celota naslavlja predvsem problematiko obiskovanja narodnega parka. Iz tega vidika bodo ukrepi za izboljšanje stanja divjega petelina, belke in pa visokih barij, vključevali uveljavitev mirnih območij. To so območja, ki so določena z načrtom upravljanja TNP in so ključna za dolgoročni obstoj teh vrst oziroma habitatnih tipov v prostoru. Kar pomeni, da bodo označena v prostoru, da se bo uveljavil režim omejene ali pa prilagojene rabe. Če povem drugače: vzpostavljene bodo določene časovne in prostorske omejitve," pravi Arih.

Konkretnih ocen o tem, koliko ljudi vsako leto obišče Triglavski narodni park, trenutno ni, bo pa to tudi eden od ciljev projekta. "V zadnjih dveh letih smo vzpostavili avtomatsko štetje obiskovalcev na izbranih lokacijah, ki so bolj obremenjene. V lanskem letu so bili merilniki postavljeni na ključnih izhodiščnih točkah za na Triglav. Analiza podatkov še poteka," pravi Arih. Največ obiskovalcev je v drugi polovici julija in v avgustu. "V letošnjem letu načrtujemo postavitev dodatnih števnih mest. Tudi projekt VrH Julijcev predvideva umestitev 35 števcev v prostor, tako da bomo postopoma prišli do neke celovite slike," je dodal. 

Poleg tega bodo nadgradili sam nadzor v parku, tako da bodo vključili prostovoljne nadzornike. "Izvajali bodo preventivni nadzor in v primeru zaznane kršitve oziroma nepravilnega ravnanja nekega obiskovalca obvestili pristojnega nadzornika, da bo ukrepal v skladu s svojimi pooblastili. Seveda namen tega projekta ni sankcioniranje, gre predvsem za ozaveščanje in izobraževanje uporabnikov prostora," je pojasnil Arih. 

Večina teh ukrepov bo imela dolgoročne učinke, kar pomeni, da se izboljšanje stanja ne bo pokazalo čez noč, bo pa občutno pripomoglo k ohranjanju posebnosti Triglavskega narodnega parka, še poudarja vodja oddelka za varstvo narave. 

Kako se bodo v projekt vključevali drugi partnerji?

Zavod RS za varstvo narave bo aktivno sodeloval pri uveljavitvi mirnega območja na Vitrancu za izboljšanje stanja divjega petelina, pri pripravi načrtov odstranitve lesne zarasti za izboljšanje stanja alpske možine, pri pripravi načrtov za obnovo izbranih kalov na planinah ter pri odkupih zemljišč in vzpostavitvi pogodbenega varstva za omejeno gospodarjenje z gozdom.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije bo s pomočjo telemetrije izvedlo natančno analizo gibanja divjega petelina in belke, vzpostavilo fizično varovanje gnezd in pripravilo aktivnosti za osveščanje obiskovalcev. Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in Občina Tolmin bosta poskrbela za obnove kalov na izbranih delujočih planinah in pašnikih.

Zavod za gozdove Slovenije bo izvedel ukrepe izboljšanja habitata za kvalifikacijske vrste, vezane na gozdni prostor, Zavod za ribištvo Slovenije pa bo vodil odstranitev rib iz Dvojnega jezera in vzpostavitev naravnih razmer v jezeru.

Planinska zveza Slovenije bo v projektu sodelovala z nadgradnjo čiščenja odpadne vode Koče pri Triglavskih jezerih in z aktivnostmi usmerjanja obiska v parku. Turizem Bohinj pa bo imel vodilno vlogo pri izboljšanju stanja habitata na rastiščih alpske možine v okolici Črne prsti in zmanjševanju prometne obremenitve na Pokljuki.