Zavod RS za varstvo narave je ob predstavitvi poročila za Slovenijo po habitatni o stanju ohranjenosti narave izrazil skrb in politiko pozval k ustreznemu ukrepanju. 

"Glavno sporočilo poročila za Slovenijo je, da je to pregled zdravja nas, ljudi. Kljub temu da v veliki meri živimo v mestih, da smo oddaljeni od narave, da si vse kupimo v trgovinah in ne čutimo več povezave z njivo, smo od tega odvisni. Tisto, kar kupimo v trgovini, je tako kakovostno, kot je kakovostna narava, v kateri je zraslo," je danes v Ljubljani ob predstavitvi poročila za Slovenijo po habitatni direktivi dejala vodja odseka za biotsko raznovrstnost na zavodu Martina Kačičnik Jančar.

"Naši naravi v Sloveniji, kljub temu da se razglašamo za zeleno, čudovito državo, ne gre dobro," je poudarila.

Za več kot polovico vrst stanje neugodno

V poročilu je stanje ohranjenosti kot "ugodno" ocenjeno za manj kot tretjino (30 odstotkov) živalskih in rastlinskih vrst v Sloveniji. Stanje je za več kot polovico vrst ocenjeno kot neugodno, in sicer za 38 odstotkov "nezadostno" in 14 odstotkov "slabo". Za 18 odstotkov vrst zaradi pomanjkanja podatkov ocene ni.

Najbolj zaskrbljujoče je stanje dvoživk, metuljev in kačjih pastirjev, sledijo hrošči, ribe, raki, plazilci in netopirji. Najpogostejše grožnje in pritiski so posledica kmetijskih dejavnosti, urbanizacije in industrializacije ter antropogenega spreminjanja vodnih ekosistemov.

Stanje skoraj tretjine habitatov slabo

Stanje skoraj tretjine (30 odstotkov) habitatnih tipov oziroma življenjskih okolij je ocenjeno kot "slabo". Stanje 32 odstotkov habitatnih tipov je ocenjeno kot "nezadostno", 38 odstotkov pa "ugodno".

Najboljše stanje je pri morskih, obalnih in priobalnih habitatnih tipih, skalovjih in meliščih ter gozdovih, najslabše pa so ohranjene celinske vode, travišča ter barja in močvirja. Največji pritisk in grožnjo predstavlja kmetijstvo, sledita urbanizacija in industrializacija.

Zavod tudi v luči nedavno objavljenega poročila Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES), ki med drugim opozarja, da milijonu vrst grozi izumrtje, upa, da bodo politika in odločevalci ukrepali.

"Narava je za človeka bistvenega pomena," je poudaril direktor zavoda Teo Hrvoje Oršanič. Upa, da bo družba prepoznala, da je odvisna od varovanja biotske raznovrstnosti.