Naša prihodnost bo temeljila na elektriki. Natančneje, na zeleni elektriki, ki jo je mogoče pridobiti iz obnovljivih virov energije. To je dejstvo, ki ga bomo morali sprejeti vsi, tudi tisti najbolj zagrizeni prvrženci motorjev na fosilna goriva. Zlasti zaradi zmanjševanja ogljičnega odtisa ter hrupa moramo do leta 2040 v celotni Evropski uniji izpuste ogljikovega dioksida zmanjšati kar za 40 odstotkov (v primerjavi z letom 1990). In ker je Evropska okoljska agencija izdala poročilo (EEA Report NO 13/2018), v katerem ugotavlja, da je skupna količina proizvedenih emisij ogljikovega dioksida pri vozilih z motorjem na notranje izgorevanje precej višja kot pri električnih vozilih, je jasno, da bomo morali v prihodnjih letih vozniki preklopiti na elektriko.
Električna vozila sicer niso novost, saj so se po naših cestah vozila še pred avtomobili na bencinski in dizelski pogon. Najrazličnejše verzije vozil z elektro motorjem so se v svetu pojavljale od konca 19. stoletja dalje, prvi produkcijski električni avto pa je leta 1884 predstavil Thomas Parker, londonski inovator, ki je skrbel za elektrifikacijo londonske podzemne železnice in tramvajskih prog. V naslednjih desetletjih je bila priljubljenost električnih vozil odvisna od cen nafte in vozil na fosilna goriva, danes pa ta dva dejavnika igrata le še posredno vlogo. Ponovna uveljavitev vozil na električni pogon se tokrat namreč ne dogaja zaradi cene goriva, temveč v želji, da še pravočasno in ustrezno poskrbimo za naše okolje in ga v čim čistejši obliki zapustimo našim potomcem.
Bolj čista, bolj varna, preprosto boljša
Kot pojasnjujejo poznavalci pri GEN-I, vodilnem promotorju zelene transformacije pri nas, ki že dalj časa preizkuša praktično uporabo različnih modelov električnih avtomobilov, obstajajo tri vrste električnih vozil: baterijsko električno vozilo (BEV), ki ima električni motor in ga v celoti pogajanja električna energija; priključni hibrid (PHEV), ki ima dva motorja, električnega in motor na notranje izgorevanje, pri svojem delovanju pa prevozijo nekje 40-50km na elektriko, potem se vključi motor na notranje izgorevanje; ter hibridna vozila (HEV), ki imajo prav tako dva motorja, električnega in motor z notranjim izgorevanjem, od PHEV pa se razlikujejo v tem, da pri PHEV polnimo baterijo tako preko rekuperacije kot tudi s polnilnim kablom (na način kot pri elekričnih vozilih), medtem ko se baterija pri HEV polni le preko sprejemanja energije ob zaviranju. Hibrid električni motor uporablja le pri pospeševanju, daljšega dometa (npr. nekaj deset kilometrov) pa tak tipa različica nima.
Električna vozila so trenutno naprimernejša oblika vozil na alternativni pogon, saj imajo tudi do štirikrat boljši izkoristek od vozil na fosilna goriva, elektriko zanje pa lahko pridobivamo tudi iz obnovljivih virov energije, kot so sonce, voda in veter. Poleg tega imajo veliko nižjo obrabo zavornega sistema, saj trenje pretvarjajo v električno energijo. Električni motor ima boljše karakteristike navora, kar se pokaže pri pospeševanju. Prav tako se preprosteje ustavi in ne izpušča nobenih emisij, kar je v nasprotju z vozili na fosilna goriva zelo ugodno zlasti za mestno vožnjo in izboljševanje kakovosti zraka. Glede na izkušnje uporabnikov so elektična vozila tudi bolj varna: zaradi baterije, ki je nameščena na dnu, so stabilnejša (zaradi nižjega centra gravitacije) od vozil na fosilna goriva, kompaktna konstrukcija in vzdržljivost ogrodja pa poskrbita, da so 'elektronkoti' bolj varni tudi v primeru trčenja.
Čeprav se v zadnjih letih v svetu poraja kar nekaj dvomov o uporabni vrednosti električnih vozil, predvsem na račun baterij, ki naj bi bile po nekaj letih tako rekoč za odpad, pa pri GEN-i poudarjajo, da litij-ionske baterije električnega avtomobila po nekaj letih vožnje niso neuporabne, temveč se zniža zgolj njihova kapaciteta, kar pomeni, da boste s polno baterijo naredili manj kilometrov kot ob nakupu. Iztrošene baterije pozneje lahko uporabite za shranjevanje energije, ali pa jih s pomočjo novih tehnologij uspešno reciklirate. Res je, da so baterije ključnega pomena za delovanje električnih vozil in jih je drago nadomestiti, a v skladu s predpisi o emisijah morajo zdržati najmanj osem let ali 100.000 prevoženih kilometrov. Do takrat je ob nakupu takega avtomobila še zelo daleč: rezultati raziskav namreč kažejo, da baterije električnih avtomobilov tudi po 400 in več tisoč prevoženih kilometrih ob ustreznem ravnanju lahko ohranjajo okrog 85 odstotkov kapacitete.
Servis potreben le v redkih primerih
V primeru, da bi se vam avtomobil na poti spraznil in bi ostali brez elektrike, nekatere zavarovalnice ob sklenitvi zavarovanj že ponujajo asistenco, namenjeno prevozu elektičnih avtomobilov do najbližje polnilne postaje. Tam preprosto s kabli preklopite vozilo na elektriko in v času polnjenja uredite kakšne opravke v bližini, opravite nekaj telefonskih klicev ali pa se odpravite na kavico. Ob tem se vam ni potrebno bati, da bi vam jeklenega konjička kdo odklopil, saj v času polnjenja polnilnica in električno vozilo zakleneta polnilni kabel.
Lastniki električnih avtomobilov veliko privarčujejo tudi na račun servisov. Več kot 90 odstotkov vseh obrabnih delov in vzdrževalno intenzivnih delov konvencionalnega avtomobila v e-avtomobilu namreč ni, kar pomeni, da ni menjave olj, manjša ali zanemarljiva je obraba zavornih elementov, saj motor pri zaviranju z energijo zaviranja polni baterijo in zavornega sistema z zavornimi ploščicami ne uporablja. Sicer drži, da se asistenčne rešitve in algoritmi ter dodatne funkcionalnosti neprestano razvijajo in jih je potrebno nadgrajevati, a se zaradi neprestane povezljivosti z internetom posodabljajo na daljavo, tako da za pridobitev nove verzije avtomobila ni treba peljati na servis. Prav tako na daljavo, preko mobilne aplikacije, poteka tudi ogrevanje ali hlajenje vozila, kar je uporabno sploh pozimi, ko pred odhodom v službo ni potrebno strgati ledu s stekel.
Še ena v nizu številnih prednosti e-avtomobila je tiho delovanje, ki ga ne občuti samo voznik, temveč celotna okolica. Na ta način bodo mesta v prihodnje ne samo čistejša, temveč tudi manj onesnažena s hrupom ter tako veliko prijetnejša za bivanje. Tišina pa ne pomeni, da so ta vozila bolj nevarna za peščce. Sodobni električni avtomobili so po besedah poznavalcev iz podjetja GEN-I namreč opremljeni s številnimi asistenčnimi rešitvami, ki v primeru nepozornosti ali zaspanosti ne ščitijo samo voznika, temveč tudi okolico. Opremljeni so z ultrazvočnimi senzorji, kamerami in radarjem, s pametnimi algoritmi, ki se neprestano razvijajo in s tem ščitijo tudi ostale udeležence v prometu.
Kakšne so trenutne možnosti?
Ker večino vsakodnevnega časa za volanom avtomobila preživimo na poti v in iz službe (torej povsem sami), je smotrno razmišljati v smeri manjših vozil, ki bi bila za take daljave povsem dovolj. Kanadčani so na tem področju že naredili korak naprej in svetu predstavili električni enosed za potrebe dnevnih voženj v mestih. Njihov električni trikolesnik Solo, bi bil lahko drugi ali celo tretji avto v družini in bi ga uporabljali izključno kot prevozno sredstvo za eno osebo. Solo z baterijo kapacitete 16,1 kWh in električnim motorjem moči 83 KM (61 kW) doseže dostojno avtonomijo – do 160 km, - kar je za pot v službo in iz nje povsem dovolj tudi za povprečnega slovenskega uporabnika. Prav lahko se torej zgodi, da bodo središča naših mest čez nekaj let preplavljena s tovrstnimi avtomobili, najlepše ob vsem pa bo, da bo kljub številčnosti na ulicah vladala spokojna tišina. Sicer pa lahko k razogljičenju mest veliko pripomore tudi javni promet, ki se počasi že začenja elektrificirati. Na tem področju so nam za zgled lahko sosedje Avstrijci: stanovalci nove dunajske soseske Seestadt Aspern se bodo od aprila letos namreč lahko vozili s samovozečim avtobusom. Dve tovrstni vozili bosta vsakodnevno opravljali 2,2 kilometra dolgo pot s šestimi vmesnimi postajami in stanovalce s hitrostjo 20 kilometrov na uro brezplačno prevažali do postaje podzemne železnice.
Pri nas takih avtobusov še ni, je pa močno prisotna zavest o pozitivnih učinkih kolesarstva. Ne le, da je poganjanje kolesa zdravo za telo, rezultatih večih raziskav razkrivajo tudi, da bi emisije ogljikovega dioksida, ki jih povzročajo avtomobili, v mestih lahko zmanjšali za polovico, če bi namesto avtomobilov za vožnje krajše od 5 kilometrov uporabljali kolesa. Tistim, ki niso ravno ljubljenci telesne aktivnosti, bi pri tej vsakodnevni vožnji lahko močno pomagalo električno kolo, ki velja za vozilo z visoko energetsko učinkovitostjo. Polnite ga lahko preko navadne električne vtičnice, podobno kot mobilni telefon. In če razmišljate o nakupu električnega skuterja vedite, da ima kar nekaj modelov tako imenovane snemljive baterije, kar pomeni, da ne potrebujete vtičnice v garaži ali kolesarnici, saj baterijo preprosto vzamete ven in odnesete v stanovanje ali pisarno, kjer jo lahko napolnite preko navadne vtičnice.
V letalstvu je največji izziv polnjenje
Seveda pa ob dejavnikih hrupa in onesnaževanja ne moremo govoriti zgolj o avtomobilih. Elektrifikacija je (in mora biti) vse bolj prisotna tudi v zraku. Že leta 2008 je Boeing predstavil prvo letalo na gorivne celice na svetu. Diamond Dimona je motorno jadralno letalo, ki lahko leti s 101,37 km/h (63 mph) vsaj 20 minut. Bok ob boku z Boeingom tekmuje tudi italijansko letalo SkySpark. Letalo na izključno baterijski pogon lahko doseže hitrost do 248 km/h (154 mph) s 75 kW brezkrtačnim motorjem in litij-polimer baterijami. Inženirji podjetja Volocopter pa so leta 2016 svetu predstavili električni helikopter VC200, opremljenega s kar 18 električnimi motorji, ki mu zagotavljajo odlično krmilnost v zraku. Medtem ko je bilo novost najprej mogoče upravljati le z daljinskim upravljavcem, so jo v nekaj letih pripravili tudi za človeško posadko in opravili poskusi polet.
Eden izmed nedavnih odkritij na področju električnih pogonov je tudi poskusno letalo na električni pogon v kombinaciji s sposobnostmi lebdenja, ki ga izvajajo pri NASI. NASINO letalo Puffin bi lahko letelo 239,6 km/h z največjo hitrostjo 479,5 km/h. S teoretično dolžino 80 km lahko motorji poganjajo letalo in enega pilota s samo 60 konjskimi močmi. Največji problem pri delovanju električnega letala se ne skriva v motorju ali obliki letala, saj sta nam delovanje elektromotorja in aerodinamika letal znana že zelo dolgo. Neznanka ostaja, od kod črpati dovolj električne energije za poganjanje letala. Zaenkrat za to uporabljajo baterije, sončne celice in brezžični prenos, a se pri večjem številu potnikov še nobena izmed teh možnosti ni izkazala za povsem učinkovito. To torej ostaja izziv, za katerega pa smo prepričani, da mu bodo znanstveniki in raziskovalci zagotovo kos – morda že v zelo bližnji prihodnosti.
Sponzorirana vsebina
