Voda je nenadomestljiva. Potrebujemo jo prav vsi ljudje, od nje je odvisen sam naš obstoj. Voda namreč predstavlja 60 odstotkov našega telesa, potrebuje jo vsaka naša celica. Strokovnjaki sklepajo, da bi povprečen človek brez vode zdržal tri do štiri dni oziroma največ teden dni, medtem ko brez hrane lahko zdržimo več tednov. Brez vode oziroma tekočine je sicer najdlje zdržal 18-letni Avstrijec Andreas Mihavecz. Leta 1979 ga je policija "pozabila" v celici za pridržanje, kjer je nato preživel 18 dni brez hrane in vode. 

Za normalno delovanje organizma potrebuje odrasel človek vsak dan od dva do tri litre vode oziroma 35 mililitrov vode na kilogram telesne teže. Seveda pa je potreba po vodi odvisna tudi od naše aktivnosti in temperature zraka okolja, v katerem smo. Če denimo intenzivno telovadimo pod žgočim soncem, lahko v eni uri prek potenja izgubimo tudi okoli litra in pol tekočine. Če tekočine čim prej ne nadomestimo, se v telesu zmanjša količina krvi, prenehamo se potiti, "zakuhamo" in nastopi lahko dehidracija, kar lahko v nekaj urah pripelje tudi do smrti. 

Koliko vode porabimo v Sloveniji?

Ste se kdaj vprašali, koliko vode porabimo v Sloveniji? Nekaj podatkov je ob letošnjem svetovnem dnevu vode pripravil Statistični urad (SURS). Ti kažejo, da je bilo v letu 2017 za javni vodovod v Sloveniji načrpane za 4,7 odstotka več vode, kot v letu 2016. 

Iz vseh vodnih virov smo v letu 2017 načrpali kar 169,4 milijona kubikov vode. "Od tega je bilo 168 milijonov kubikov vode načrpanih iz podzemnih virov (od tega 56,4 milijona kubikov iz izvirov). Iz površinskih vodnih virov pa je bilo načrpanih 1,3 milijona kubikov vode," so zapisali na Surs. 

Od te celotne količine vode so v letu 2017 gospodinjstva porabila 79 milijonov kubikov vode ali približno toliko kot v letu 2016. Poslovni subjekti pa so porabili 37,6 milijona kubikov vode ali 11,4 odstotka več v kot letu 2016.

Približno 5,9 milijona kubikov vode iz javnega vodovoda v letu 2017 ni bilo obračunane, saj se je uporabila za javne hidrante, gašenje požarov in čiščenje cest.

Glede na leto 2016 je bilo iz povodja Donave v letu 2017 načrpanih za 4,5 odstotka več vode, medtem ko je bilo v isti primerjavi iz povodja Jadranskega morja načrpane za 5,3 odstotka manj vode kot v prejšnjem letu.

Statistični podatki za leto 2017 še kažejo, da so največ vode na prebivalca – 41,3 kubika – porabili v osrednjeslovenski statistični regiji. Najmanj vode pa so dobavili gospodinjstvom v zasavski statistični regiji, kjer so porabili 26,7 kubika vode na prebivalca. 

Precej vode se izgubi v omrežju

Redko kdo se vpraša, kako voda sploh pride do naših pip. Vodovodni sistem je za nas nekaj samoumevnega, vse dokler se ne zgodi okvara. Ker smo od dobre infrastrukture odvisni, je izredno pomembno, da se ta ves čas obnavlja in razvija.

Zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja se v Sloveniji vsako leto izgubi ogromna količina vode. V letu 2017 se je denimo v omrežju izgubilo 46,9 milijona kubikov vode. To je 3,8 odstotka več kot v letu poprej. Izgube vode pa se lahko zmanjšajo z obnavljanjem dotrajanih in zastarelih vodovodnih cevi.

Ali zapirate vodo med umivanjem zob, miljenjem, pomivanjem posode?

V zadnji raziskavi energetske učinkovitosti pri nas (REUS 2017) so 1015 slovenskih gospodinjstev povprašali o navadah glede uporabe tople sanitarne vode. Večina oziroma kar 85 odstotkov anketirancev je dejala, da toplo sanitarno vodo med uporabo – denimo umivanjem zob, miljenjem, tuširanjem, ročnim pomivanjem posode – zapirajo. 

To je vzpodbuden rezultat, saj je v primerjavi s predhodno raziskavo iz leta 2015 za tri odstotka narastel delež tistih, ki toplo sanitarno vodo zapirajo, ko je ne potrebujejo. Pri gospodinjstvih v enodružinskih hišah je ta trend še bolj opazen, saj je v letu 2015 vodo zapiralo 82 odstotkov, leta 2017 pa že 87 odstotkov anketirancev. 

Da smo na dobri poti, kažejo tudi podatki, da so mlajši energetsko učinkovitejši od starejših in manj potratni. Kar 91 odstotkov oseb, ki zapirajo toplo vodo, prihaja namreč iz najmlajše skupine anketirancev (18-27 let). Pri najstarejši skupini (nad 65 let) pa je bil delež tistih, ki s toplo vodo varčujejo, najmanjši – le 82 odstotkov. 

So pa tudi razlike med večjimi in manjšimi mesti. Gospodinjstva v večjih mestih so manj učinkovita. Najslabše so se odrezali v Mariboru, kjer le 72 odstotkov gospodinjstev zapira vodo med umivanjem zob, tuširanjem ali pomivanjem posode. Sledi Ljubljana, kjer to počne 78 odstotkov gospodinjstev. V ostalih krajih pa je odstotek bistveno večji (87 odstotkov).

Najbolj vestni so pri varčevanju s toplo sanitarno vodo v Obalno-kraški in Goriški regiji (91 odstotkov), najmanj pa v Pomurju in Posavski regiji (78 odstotkov), še kažejo izsledki raziskave. 

PREBERITE TUDI: Smo ena redkih držav, kjer lahko pijemo vodo neposredno iz pipe. Kje po svetu pa je bolj varno piti ustekleničeno vodo?