"Smo v času podnebne krize, to ni nekaj, kar prihaja. In to je edina grožnja, ki brez izjeme ogroža vse dele slovenske družbe," je ob predstavitvi poziva vladi izpostavila Brecljeva. Kot je dodala, se Slovenija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar pomeni, da ji je v interesu, da naredi dovolj ambiciozen načrt za reševanje podnebne krize.

V pozivu so, kot je pojasnila Brecljeva, med drugim izhajali tudi iz predpostavke, da za naše življenjsko okolje po ustavi skrbi država, "vlada pa mora nemudoma to obveznost začeti spoštovati, preprečiti prihajajočo podnebno katastrofo in izvesti zaveze, ki jih je dala mednarodni skupnosti".

Da Slovenija še ne zasleduje ciljev in s tem tudi ne zavez iz pariškega sporazuma, po mnenju Barbare Kvac iz društva Focus izhaja tudi iz osnutka nacionalnega energetskega podnebnega načrta. Letošnje leto je po njenih besedah z vidika prihodnje podnebne politike ključno, ker vlada poleg omenjenega dokumenta pripravlja še podnebni zakon in dolgoročno strategijo podnebne politike.

Kot je pojasnila, bo vlada v nacionalnem energetskem podnebnem načrtu opredelila, kakšen prispevek bomo dosegli do leta 2030, pri čemer je po njenih besedah izjemnega pomena, da država pri določitvi ciljev izhaja iz znanstvenih priporočil. "Lani smo predstavljali poročilo IPCC, njihovo sporočilo pa je bilo zelo jasno: čas se izteka, ukrepanje je nujno in mora biti korenito," je spomnila Kvacova. Iz osnutkov oz. okvirov, ki jih ima vlada zaenkrat na mizi in so javno dostopni, pa po njeni oceni izhaja, da opozoril Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) v smislu nujnosti in korenitosti ne upošteva.

Tudi Evropska komisija je sicer Sloveniji sporočila, da bo morala narediti še precejšen del domače naloge pri pripravi podnebnih dokumentov. Izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov članic EU je najslabše pripravljen prav slovenski, je v svoji analizi maja ugotavljala fundacija European Climate Foundation.

Slovenijo komisija v svoji oceni med drugim poziva, naj znatno zviša raven ambicij za leto 2030 pri deležu energije iz obnovljivih virov, ter pojasni, kako bo zastavljeni cilj dosegla. Znatno naj poveča tudi ambicije za zmanjšanje porabe primarne energije v letu 2030 in izrazi svoj prispevek v smislu porabe končne energije, pojasni naj tudi nacionalne cilje in cilje financiranja na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti.

'Nismo se še srečali s tako univerzalnim problemom, ki zadeva celotno človeštvo'

Senka Vrbica Šifkovič iz pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Pic je izpostavila, da se na svetu v zgodovini še nismo srečali s tako univerzalnim problemom, ki zadeva celotno človeštvo. K reševanju podnebne krize po njenih besedah pristopamo na način uveljavljenih mehanizmov, z mednarodnimi sporazumi, pogodbami, pri čemer je kot enega najmočnejših izpostavila pariški sporazum.

Po pariškem sporazumu so države samostojno odgovorne, da postavijo ambiciozne cilje, da skupaj z drugimi ohranjajo raven rasti temperature pod dvema stopinjama oz. si prizadevajo za omejitev rasti na 1,5 stopinje Celzija. "Seveda moramo vsi mi spremeniti življenjski slog, to bo neizogibno. Spremeniti bomo morali način proizvodnje in potrošnje. Država pa je tista, k lahko z vzvodi k temu spodbuja, ali pa nas omejuje," je bila jasna.

Pozivu vladi, da podnebne spremembe prepozna kot nacionalno krizo, se je po besedah Brecljeve pridružilo več kot 40 organizacij. "Združile smo se velike množične organizacije s področij trajnostnega razvoja, človekovih pravic, delavskih pravic, potrošniških pravic, skupnosti občin, kmetijstva, mladine, kulture ... skratka gre za široko skupino ljudi," je dodala.

Poziv so naslovili na vlado, in ne okoljsko ministrstvo, saj po besedah Brecljeve tematika presega delo enega resorja. "Želimo, da vlada prekine s tem pasivnim oz. medlim ukvarjanjem s podnebnimi spremembami in odločno poseže na vse sektorje, pri tem mislim na energetiko, promet, kmetijstvo, industrijo in gospodarstvo," je še izpostavila.