V zadnjih dveh letih se je na veleprodajnih evropskih trgih cena električne energije dvignila tudi za do 70 odstotkov in čeprav Slovenija med državami članicami Evropske unije sodi med tiste s cenejšo dobavo elektrike, so bili lani zneski na položnicah v primerjavi z letom poprej višji kar za okrog 20 odstotkov. Razmere na energetskem trgu so zelo negotove, kar se odraža v velikem nihanju cen električne energije. Na rast cen električne energije je najbolj vplivala rast ostalih energentov, kot so nafta, plin in premog ter rast cene emisijskih kuponov ogljikovega dioksida v kombinaciji z relativno sušnimi poletji.
Povprečna slovenska družina letno porabi približno 4000 do 5000 kWh električne energije, za kar trenutno plačuje med 50 in 63 evrov mesečno. Te stroške lahko močno oklesti, v kolikor se odloči na domačo streho namestiti sončno mikro elektrarno, pravijo ponudniki tovrstnih storitev. S tem ne bo postala samo neodvisna od cen elektrike na trgu, temveč tudi energetsko samooskrbna. To pomeni, da bo taka družina proizvajala lastno, zeleno energijo ter ohranjala okolje, sprememba pa se bo takoj po izvedeni investiciji poznala tudi v domačem proračunu. »Mesečni stroški za elektriko bodo po izgradnji sončne elektrarne za samooskrbo nižji tudi za do 75 odstotkov,« pravijo pri dobavitelju električne energije GEN-I, ki poleg 'običajne' dobave elektrike že več let nudi tudi postavitev lastne, domače sončne elektrarne.Pritisk na ceno so povzročile tudi težave s proizvodnjo elektrike v Nemčiji in Franciji. Nizki vodostaji rek so pomenili omejeno zmožnost dobave premoga preko rek, prav tako je bilo oteženo hlajenje elektrarn. Nizka vodnatost je letos tudi bistveno vplivala na hidro proizvodnjo v skandinavskih državah, ki svojo energijo praviloma izvažajo v smeri kontinentalne Evrope. Vse našteto napoveduje nestabilnost cen električne energije tudi v prihodnje, zato je vse bolj jasno, da je svetovna energetska revolucija tik pred vrati in da so razpršeni obnovljivi energetski viri prihodnost svetovne energetike.
Na čem temelji prihranek?
Sicer boste tudi v primeru, da se odločite za izgradnjo samooskrbne sončne elektrarne še vedno prejemali mesečni račun za elektriko, a boste plačevali le še stroška obračunske moči in prispevka OVE + SPTE, ki ki sta vezana na priključno moč priključka (kW) in mesečno znašata približno 15 evrov. Sončna elektrarna namreč dela poleti bistveno več kot pozimi, zato boste imeli v določenih obdobjih presežke električne energije, v določenih pa manjke. Tako je potrebno ostati priklopljen na omrežje, saj samooskrbna elektrarna deluje po principu neto meritev, kar pomeni, da viški in manjki električne energije uravnavajo prek omrežja, ki deluje kot neke vrste shranjevalnik energije: v mesecih visoke osončenosti viške energije oddajate v omrežje, v mesecih nizke osončenosti, pa prejemate električno energijo iz omrežja.
Pri tem se pri obračunu električne energije upošteva tista količina električne energije (kWh), ki predstavlja razliko med prevzeto in oddano energijo (kWh), odčitano ob zaključku obračunskega obdobja, t.j. konec koledarskega leta. »Višja kot je poraba električne energije odjemalca, večje prihranke pri elektriki si lahko odjemalec obeta,« pojasnjujejo strokovnjaki iz GEN-I. V praksi to pomeni, da boste, dokler ne odplačate sončne elektarne (običajno med 7 in 9 let), plačevali približno enak znesek za električno energijo, nato pa samo še za priključnino – za elektriko pa se boste lahko zahvalili soncu. O ceni same izgradnje samooskrbne sončne elektrarne je težko govoriti, saj je namenjena proizvodnji energije, ki jo odjemalec porabi sam, zato je velikost objekta prilagojena energetskim potrebam vsakega investitorja posebej. Poleg tega je cena postavitve odvisna tudi od raznih drugih dejavnikov, kot so način montaže glede na vrsto kritine, razpoložljiva površina strehe, izbor panelov ipd. Točno višino investicije je tako mogoče ugotoviti šele na podlagi natančnejšega pregleda posameznega primera in želja naročnika.
Projekt 'na ključ'
Zavedati se je potrebno, da je investicija v lastno samooskrbno sončno elektrarno dolgoročna naložba, ki se ne konča z izgradnjo, zato je izjemno pomembno, da izgradnjo zaupate pravemu partnerju, ki lahko zagotovi dolgoročno brezhibno proizvodnjo električne energije. GEN-I je leta 2016 trgu kot prvi ponudil celostno rešitev GEN-I Sonce, ki odjemalcem omogoča izgradnjo domače sončne elektrarne po principu 'na ključ'. To pomeni, da za investitorja uredijo celoten postopek: od začetnega svetovanja, izračuna ustrezne velikosti, ogleda lokacije izgradnje, pa vse do montaže in priklopa sončne elektrarne na distribucijsko omrežje električne energije oz. predaje sončne elektrarne kupcu. »Za stranko uredimo tudi vso potrebno dokumentacijo in soglasja pri pristojni distribucijo in uredimo vlogo ter vso dokumentacijo za pridobitev subvencije. Stranka domačo elektrarno GEN-I Sonce naroči in zgradi praktično 'iz domačega naslonjača', naša storitev pa se ne zaključi, ko prodamo sončno elektrarno; zanjo skrbimo do izteka njene življenjske dobe,« pojasnjujejo v podjetju.
Tako kupcem, ki se odločijo za izgradnjo sončne elektrarne za samooskrbo GEN-I Sonce, omogočajo tudi sklenitev paketa vzdrževanja elektrarne, ki vsebuje sprotni odziv, tedenske preglede delovanja elektrarne z daljinskim nadzorom in fizični pregled vsaki dve leti. Ob tem poskrbijo tudi za vse vidike varnosti in zanesljivosti dolgoročnega delovanja domačega sistema, saj poleg dolgoročnih garancij investitorjem omogočajo tudi sklenitev zavarovanja naprave. »Glede na to, da je življenjska doba domače sončne elektrarne GEN-I Sonce 30 let, sodelujemo zgolj z zanesljivimi in svetovno priznanimi proizvajalci, saj lahko le tako zagotovimo brezhibno dolgoročno proizvodnjo električne energije.«
Sončna elektarna tudi na večstanovanjskih stavbah
Nova Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki bo v veljavo stopila 1. maja, bo izgradnjo sončne elektrarne omogočila tudi tistim odjemalcem, ki zaradi slabše usmerjene strehe, premajhne površine le-te, bližine ovir, ki bi lahko senčile sončno elektrarno ipd. nimajo pogojev za izgradnjo sončne elektrarne za samooskrbo na lastnem objektu. Ti bodo odslej namreč ob soglasju obeh vpletenih strani lahko koristili streho sosednjega objekta, če bodo izgradnjo dopuščale tehnične in zakonske omejitve. Ista uredba bo omogočila samooskrbo z zeleno energijo tudi večstanovanjskim stavbam, s čimer bodo tudi odjemalci v blokih dobili priložnost, da se izognejo prihodnjim podražitvam elektrike in lažje pristopijo k zeleni transformaciji. Ob tem ni nujno, da so zajeta vsa stanovanja v stavbi: proizvodnjo lastne energije si lahko zagotovijo tudi samo posamezne stanovanjske enote.
Podjetje GEN-I je na Jesenicah denimo že postavilo prvo sončno elektrarno na bloku s 23 stanovanji, ki ima 36,7 kW moči, letno pa bo proizvedla 37.000 kilovatnih ur zelene električne energije. Na letni ravni bo znižala emisije ogljikovega dioksida za 17 ton, omogočila pa bo za dobrih 4.500 evrov letnih prihrankov pri rabi električne energije. Lastniki 36.4000 evrov vredne naložbe, ki se bo v celoti povrnila v sedmih letih, bodo z lastno proizvodnjo pokrivali večino energetske potrebe v stavbi. 15,1 kW modulov je namenjenih uporabi za potrebe skupnih prostorov in toplotne postaje, preostalih 21,6 kW pa za porabo v vsakem od 23 stanovanj.
Skupni mesečni strošek za prebivalce, dokler investicije ne odplačajo, ne bo drastično višji kot so ga za elektriko plačevali do sedaj, nato pa bo kar za polovico nižji. Tako bodo poleg uporabe toplotne črpalke mesečne stroške še dodatno oklestili, finančne prednosti njihovih sadanjih odločitev pa bodo koristili tudi njihovi otroci, ki bodo imeli brezplačno elektriko. Ob tem, da s takšnimi projekti varujemo okolje, skrbimo tudi za naslednje generacije in glede na to, da imamo praktično po vsej Sloveniji velik potencial za samooskrbo s sončno energijo, vse bolj pa s prilagoditvami zakonodaje pomaga tudi država, je več kot smotrno razmisliti o možnostih izrabe alternativnih virov energije ter s tem razveseliti tako okolje kot tudi naše denarnice.
Sponzorirana vsebina
