Otvoritve trgovine Primark v Ljubljani so se udeležili tudi Mladi za podnebno pravičnost, ki pa niso prišli po nove obleke, pač pa zato, da opozorijo na zakulisje dogajanja v tekstilni industriji. Uprizorili so performans in s simbolično smrtjo opozorili na nevzdržne razmere tekstilne industrije za delavke in delavce ter na nepopravljive posledice za okolje.

Hitra moda ni čista moda

Modna industrija je druga največja onesnaževalka na svetu, opozarjajo. Okolju bolj škodi le naftna industrija. Za izdelavo bombažne majice potrebujemo 2.700 litrov vode. Enako količino vode, ki jo oseba spije v 900 dneh. Manj kot polovica vseh uporabljenih oblačil se ponovno uporabi ali reciklira (le 1 % teh se reciklira v nova oblačila). Poleg tega je 85 % onesnaženja s plastiko v oceanu posledica mikrovlaken iz sintetičnih oblačil. Modna industrija prispeva približno 10 % vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov. To je posledica dolge dobavne verige in intenzivne rabe energije tekom proizvodnje. Poleg tega nekateri modni giganti oblačila, ki jih ne prodajo, sežgejo, namesto da bi jih podarili ali ponovno uporabili. S tem povečujejo količino izpustov, kvaliteta zraka pa se tudi zaradi plastičnih mikrodelcev bistveno slabša.

Hitra moda ni pravična moda

Otroci delajo na vseh stopnjah dobavne verige v modni industriji: od proizvodnje bombažnih semen v Beninu, nabiranja v Uzbekistanu, predenja v Indiji, do šivanja oblačil v tovarnah po ranljivejših območjih držav jugovzhodne Azije, pa tudi bližje nam v Romuniji, Bolgariji, Turčiji. Večina delavk in delavcev v modni industriji še vedno ne zasluži dovolj za osnovne potrebe po hrani, stanovanju, zdravniški negi, izobraževanju, še opozarjajo.

Dirka proti dnu, kjer podjetje ali država poskuša znižati cene konkurence tako, da žrtvuje standarde in s tem seli proizvodnjo v države s cenejšo delovno silo, je vplivala tudi na slovensko tekstilno industrijo. Število zaposlenih v slovenski tekstilni industriji od začetka leta 2000 pa do konca marca 2013 se je znižalo z okoli 33.000 na 8.000. Lisca in Alpina sta proizvodnjo preselili izven Slovenije. Mura, Polzela, Velana, Almira, Labod in Šešir – je le nekaj najbolj znanih slovenskih tekstilnih podjetij, ki so svoja vrata zaprla tudi za slovenske delavke in delavce.

Niso krivi potrošniki, ampak proizvajalci

Najtežjega bremena pa ne gre prenesti na potrošnike, ki se odločamo na podlagi svojih finančnih, časovnih in preostalih zmožnosti in informacij, še poudarjajo Mladi za podnebno pravičnost. "Za začetek se vprašajmo, zakaj sploh smo prisiljeni v izbiro med oblačili, ki močno onesnažujejo okolje in izkoriščajo ljudi, in tistimi, ki jih ne? In kdo je tisti, ki lahko zaustavi ta paradoks?"

Podali so tudi nekaj nasvetov za potrošnike:

Preden karkoli kupiš, se vprašaj:
1. Ali lahko nosiš obleko, ki so jo za nekaj centov sešili otroci?
2. Ali lahko živiš s tem, da trgovine s hitro modo uničujejo okolje, zastrupljajo vodo in segrevajo ozračje?
3. Ali se ti zdi, da so cene tako nizke, da niti ni pomembno, kaj kupiš?
4. Ali ti je vseeno, da bo tvoj nov kos čez pol leta razpadel, ker je tako slabe kvalitete?
5. Ali RES potrebuješ nova oblačila?

Če si se vsaj ob enem vprašanju zamislil/a, si z nami, so zapisali.

Lepe in poceni obleke lahko dobiš tudi drugače:
- izmenjaj si kose na izmenjevalnicah ali s prijateljicami
- kupuj manj (takrat pa kupi nekaj, kar ti je res všeč)
- vintage in second hand trgovine
- kupuj tam, kjer planet in ljudje zaradi mode ne trpijo